TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 21. januar 2021

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB, na kateri je sodeloval tudi izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Začetek cepljenja v celotnem euroobmočju predstavlja pomemben mejnik v reševanju sedanje zdravstvene krize. Kljub temu pomeni pandemija resno tveganje za javno zdravje ter za gospodarstva v euroobmočju in po svetu. Ponoven vzpon števila okužb s koronavirusom (COVID-19) ter strogi in dolgotrajni zajezitveni ukrepi, ki so jih uvedle številne države euroobmočja, ovirajo gospodarsko aktivnost. V predelovalnem sektorju aktivnost še naprej ostaja odporna, v storitvenem pa je močno ovirana, čeprav v manjši meri kot v prvem valu pandemije v začetku leta 2020. BDP se je v četrtem četrtletju 2020 verjetno skrčil, zaostritev pandemije pa ustvarja določena navzdol usmerjena tveganja v kratkoročnih gospodarskih obetih. Inflacija ostaja zelo nizka v okolju šibkega povpraševanja ter precejšnjih prostih zmogljivosti na trgu dela in trgu proizvodov. Najnovejši podatki na splošno potrjujejo našo osnovno oceno iz prejšnjega obdobja, ki predvideva močan vpliv pandemije na gospodarstvo v bližnji prihodnosti in daljše obdobje šibke inflacije.

V takšnem okolju ostajajo obsežne spodbude s strani denarne politike bistvene za ohranjanje ugodnih pogojev financiranja v celotnem obdobju pandemije za vse sektorje gospodarstva. Te spodbude pomagajo zmanjševati negotovost in krepijo zaupanje ter s tem spodbujajo potrošnjo gospodinjstev in podjetniške naložbe, kar podpira gospodarsko aktivnost in varuje cenovno stabilnost v srednjeročnem obdobju. Vseeno ostaja negotovost velika, tudi kar zadeva dinamiko pandemije in napredka pri cepljenju prebivalstva. Tudi v prihodnje bomo spremljali gibanje deviznega tečaja z vidika možnih posledic za srednjeročne inflacijske obete. Še naprej smo pripravljeni, da po potrebi prilagodimo vse naše instrumente, s čimer bomo zagotovili, da se bo v skladu z zavezanostjo simetriji inflacija vzdržno gibala v smeri cilja.

Na podlagi vseh teh dejavnikov smo sklenili, da potrdimo zelo spodbujevalno naravnanost naše denarne politike.

Prvič, Svet ECB je sklenil, da pusti ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Pričakujemo, da bodo ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler se inflacijski obeti v obdobju projekcij zanesljivo ne približajo ravni, ki je dovolj blizu 2%, vendar pod to mejo, in se takšno približevanje dosledno ne odraža v gibanju osnovne inflacije.

Drugič, nadaljevali bomo nakupe v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) v skupnem obsegu 1.850 milijard EUR. Neto nakupe vrednostnih papirjev v okviru programa PEPP bomo izvajali vsaj do konca marca 2022, vsekakor pa tako dolgo, dokler Svet ECB ne oceni, da je kriza zaradi koronavirusa končana.

Namen nakupov v okviru programa PEPP je ohranjati ugodne pogoje financiranja v celotnem obdobju pandemije. Nakupe bomo izvajali fleksibilno v skladu s tržnimi razmerami ter s ciljem, da preprečimo zaostrovanje pogojev financiranja, kar ni skladno s preprečevanjem vpliva pandemije na predvideno gibanje inflacije. Poleg tega bo fleksibilnost nakupov v času, po razredih finančnega premoženja in po jurisdikcijah še naprej podpirala nemoteno transmisijo denarne politike. Če bo mogoče ugodne pogoje financiranja ohranjati s tokovi nakupov, ki ne izčrpajo celotnega obsega nakupov v času izvajanja neto nakupov v okviru programa PEPP, tega obsega ni treba izkoristiti v celoti. Podobno je mogoče obseg nakupov kalibrirati na novo, če bi bilo potrebno, da se ohranijo ugodni pogoji financiranja, ki bodo prispevali k preprečitvi negativnega vpliva pandemije na gibanje inflacije.

Glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, bomo ponovno investirali še vsaj do konca leta 2023. V vsakem primeru se bo postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

Tretjič, neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev se bodo še naprej izvajali na mesečni ravni 20 milijard EUR. Še vedno pričakujemo, da se bodo mesečni neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer, končali pa se bodo, tik preden začnemo dvigovati ključne obrestne mere ECB.

Prav tako nameravamo še naprej v celoti ponovno investirati glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bomo začeli dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Obsežno likvidnost bomo še naprej zagotavljali z operacijami refinanciranja. Tretja serija ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) ostaja privlačen vir financiranja za banke, kar podpira bančno kreditiranje podjetij in gospodinjstev.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. Po strmem upadu v prvi polovici leta 2020 je realni BDP v euroobmočju zabeležil močan odboj, saj je v tretjem četrtletju zrasel za 12,4% glede na četrtletje prej, vseeno pa je ostal precej pod ravnjo izpred pandemije. Sodeč po najnovejših podatkih, anketnih rezultatih in visokofrekvenčnih kazalnikih se je zaradi ponovnega stopnjevanja pandemije in posledičnega zaostrovanja zajezitvenih ukrepov aktivnost v četrtem četrtletju verjetno zmanjšala, ti dejavniki pa jo bodo predvidoma zavirali tudi v prvem četrtletju letošnjega leta. To je na splošno skladno z najnovejšim osnovnim scenarijem, predstavljenem v makroekonomskih projekcijah iz decembra 2020.

Gospodarska gibanja so v posameznih sektorjih še naprej različna, pri čemer nove omejitve socialnih stikov in gibanja močneje negativno vplivajo na storitve kot na industrijski sektor. Čeprav javnofinančni ukrepi še naprej podpirajo gospodinjstva in podjetja, potrošniki ostajajo previdni zaradi pandemije in njenih možnih vplivov na zaposlenost in dohodke. Poleg tega šibke bilance podjetij in negotovi gospodarski obeti še vedno zavirajo podjetniške naložbe.

Kar zadeva prihodnja gibanja, cepljenje prebivalstva, ki se je začelo konec decembra, krepi zaupanje, da bo zdravstvena kriza rešena. Vseeno bo trajalo nekaj časa, preden bo dosežena prekuženost prebivalstva, poleg tega pa ni mogoče izključiti nadaljnjih negativnih gibanj v zvezi s pandemijo. Na srednji rok bodo k okrevanju gospodarstva v euroobmočju predvidoma prispevali ugodni pogoji financiranja, ekspanzivno naravnane javnofinančne politike in okrevanje povpraševanja, ko bodo zajezitveni ukrepi odpravljeni, negotovost pa se bo zmanjšala.

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, na splošno ostajajo na strani nižje rasti, vendar so manj izrazita. Novice o obetih za svetovno gospodarstvo, sporazum o prihodnjih odnosih med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom ter začetek cepljenja vlivajo zaupanje, vendar pandemija in njene posledice za gospodarske in finančne razmere še vedno ostajajo vir navzdol usmerjenih tveganj.

Medletna inflacija v euroobmočju je decembra ostala nespremenjena na ravni –0,3%. Glede na sedanjo dinamiko cen energentov se bo skupna inflacija v prihodnjih mesecih verjetno zvišala, k čemur bo prispeval tudi iztek začasnega znižanja davka na dodano vrednost v Nemčiji. Vseeno bodo osnovni cenovni pritiski predvidoma ostali oslabljeni zaradi šibkega povpraševanja, zlasti v sektorjih turizma in potovanj, pa tudi zaradi šibkih plačnih pritiskov in apreciacije tečaja eura. Ko bo zaviralni vpliv pandemije popustil, bo okrevanje povpraševanja ob podpori spodbujevalne javnofinančne in denarne politike v srednjeročnem obdobju ustvarjalo pritiske na rast inflacije. Anketna merila in tržni kazalniki dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj ostajajo na nizkih ravneh, čeprav so se tržni kazalniki inflacijskih pričakovanj rahlo zvišali.

Kot kaže denarna analiza, se je medletna rast širokega denarja (M3) novembra 2020 okrepila na 11,0%, potem ko je oktobra znašala 10,5%, kar kaže, da se imetja bančnih depozitov še naprej povečujejo. K močni rasti denarja še naprej prispevajo nadaljnji Eurosistemovi nakupi vrednostnih papirjev, ki so ostali največji vir ustvarjanja denarja. Ob še vedno povečanem zanimanju za likvidnost v nedenarnem sektorju in nizkih oportunitetnih stroških imetja najlikvidnejših oblik denarja je k rasti širokega denarja še naprej največ prispeval ožji denarni agregat M1.

Gibanja posojil zasebnemu sektorju sta zaznamovala zmeren obseg posojanja nefinančnim družbam in odporno posojanje gospodinjstvom. Mesečni tok posojil nefinančnim družbam je novembra ostal zelo skromen, kar pomeni, da se je nadaljeval vzorec, ki se kaže že od konca poletja. Vseeno je medletna stopnja rasti ostala večinoma nespremenjena na ravni 6,9%, kar še vedno odraža zelo močan porast posojil v prvi polovici leta. Medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom je novembra ob dokaj zajetnem mesečnem toku ostala razmeroma stabilna na ravni 3,1%.

Kot je pokazala nova anketa o bančnih posojilih za četrto četrtletje 2020, so se kreditni standardi za posojila podjetjem zaostrili. K temu je največ prispevalo dojemanje povečanega tveganja med bankami v kontekstu nadaljnje negotovosti glede gospodarskega okrevanja in zaskrbljenosti glede kreditne sposobnosti posojilojemalcev. Anketirane banke so poleg tega poročale, da se je povpraševanje podjetij po posojilih v četrtem četrtletju zmanjšalo. Kot je nakazala anketa, se je neto povpraševanja gospodinjstev po stanovanjskih posojilih v četrtem četrtletju povečalo, čeprav se kreditni standardi še naprej zaostrujejo.

Gledano v celoti ostajajo naši ukrepi – skupaj z ukrepi, ki so jih sprejele vlade posameznih držav in druge evropske institucije – še naprej ključni pri zagotavljanju ugodnih pogojev bančnega posojanja in dostopa do financiranja, zlasti za tiste, ki jih je pandemija najbolj prizadela.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je za podporo gospodarski aktivnosti in zanesljivo srednjeročno približevanje inflacije ravni pod 2%, vendar blizu te meje, potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Kar zadeva javnofinančne politike, je spričo silovitega krčenja gospodarstva euroobmočja še naprej ključnega pomena, da države izvajajo javnofinančne politike, ki so ambiciozne in medsebojno usklajene. Zaradi šibkega povpraševanja podjetij in gospodinjstev, ki je povezano s stopnjevanjem pandemije in zaostrovanjem zajezitvenih ukrepov, je nadaljnja podpora s strani nacionalnih javnofinančnih politik še naprej upravičena. Kljub temu morajo biti javnofinančni ukrepi, sprejeti v odziv na izredne razmere ob pandemiji, čim bolj ciljno usmerjeni in začasni. Pomembno finančno podporo zagotavljajo tri varnostne mreže, ki jih je Evropski svet odobril za delavce, podjetja in države.

Svet ECB priznava ključno vlogo svežnja »EU naslednje generacije« in poudarja, da mora ta brez odlašanja postati operativen. Države članice poziva, da pospešijo postopek ratifikacije, pravočasno dokončajo svoje načrte za okrevanje in odpornost ter da sredstva uporabijo za produktivne oblike javne potrošnje, ki jo spremljajo strukturne politike za povečanje produktivnosti. To bo programu »EU naslednje generacije« omogočilo, da prispeva k hitrejšemu, močnejšemu in enakomernejšemu okrevanju, s čimer bi se povečala gospodarska odpornost in sposobnost gospodarstev držav članic za rast, kar bi povečalo tudi učinkovitost denarne politike v euroobmočju. Takšne strukturne politike so posebej pomembne za reševanje dolgotrajnih strukturnih in institucionalnih slabosti ter za pospeševanje zelenega in digitalnega prehoda.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.