Za močnejšo Evropo: krepitev strateške avtonomije z digitalnim eurom

Uvodna izjava člana Izvršilnega odbora ECB Piera Cipolloneja v Odboru Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve

Bruselj, 8. april 2025

Veseli me, da lahko danes z vami nadaljujem razpravo o digitalnem euru.

Obstaja vrsta tehtnih argumentov v prid uvedbi digitalnega eura in po mojem mnenju se vsi stekajo v eno samo temeljno načelo: krepitev strateške avtonomije Evrope.

Danes bi rad razpravljal o tem, kaj strateška avtonomija pri vsakodnevnih plačilih pomeni v praksi, upoštevajoč tako ključno vlogo gotovine kot tudi koristi digitalnega eura.

Ker je mednarodno okolje postalo manj predvidljivo, je zdaj čas za sprejetje konkretnih ukrepov.

Plačila malih vrednosti postajajo vse bolj digitalna.^[1] V fizičnih trgovinah ljudje vedno raje plačujejo digitalno, obenem pa vedno več kupujejo prek spleta. A velik delež teh transakcij obdelajo neevropski ponudniki. Danes ljudje v 13 državah euroobmočja za digitalna plačila v fizičnih trgovinah uporabljajo izključno mednarodne kartične sheme ali mobilne rešitve.^[2] In celo tam, kjer nacionalne kartične sheme obstajajo, se morajo za izvajanje čezmejnih plačil v euroobmočju povezovati z drugimi plačilnimi blagovnimi znamkami. V ne tako daljni prihodnosti bi se to lahko razvilo v odvisnost od drugih zasebnih plačilnih sredstev, na primer tujih stabilnih kovancev.

Preveliko zanašanje na tuje ponudnike zmanjšuje našo odpornost in ogroža našo denarno suverenost.^[3] Obenem tudi kaže, da nujno potrebujemo digitalni euro. Če ne bomo ukrepali, bomo ne samo ustvarili velika tveganja, ampak tudi zamudili veliko priložnost.

Gotovina je ključna za finančno vključenost in odpornost

Kljub hitri digitalizaciji plačil malih vrednosti ostaja gotovina temeljni kamen evropskega finančnega sistema in je trenutno edino javno plačilno sredstvo.

Povpraševanje po gotovini je še vedno veliko,^[4] kar kaže, kako pomembno je, da gotovina ostane praktično, varno in splošno sprejeto plačilno sredstvo in hranilec vrednosti.

Gotovina zagotavlja finančno vključenost, hkrati pa ima ključno vlogo tudi pri ohranjanju odpornosti naših plačilnih sistemov in gospodarstev. V kriznih časih, na primer med kibernetskimi napadi ali izpadi električne energije, je gotovina zanesljiva rezervna možnost. To smo videli tudi med naravnimi nesrečami, ki so v minulem letu prizadele nekatere dele euroobmočja.

Spričo vseh teh dejavnikov bo Eurosistem storil vse, kar je potrebno, da gotovina v Evropi ostane široko dostopna za vsakogar in da se povsod sprejema kot plačilno sredstvo. Sprejeli smo celovito strategijo o gotovini^[5] in prenavljamo eurske bankovce, da bodo tudi v prihodnje izpolnjevali potrebe in pričakovanja uporabnikov.

Poleg tega ECB odločno pozdravlja predlagano uredbo, ki ureja status eurskih bankovcev in kovancev kot zakonitega plačilnega sredstva. Kot smo pojasnili v našem mnenju, bi bilo treba z uredbo jasno prepovedati, da trgovci na drobno ali ponudniki storitev enostransko vnaprej izključijo možnost plačila z gotovino. Obenem bi morala uredba določati, da je v državah članicah bančni sektor odgovoren za izvajanje osnovnih gotovinskih storitev za prebivalstvo in podjetja, tako da imajo ti povsod v euroobmočju dober dostop do naprav ali poslovalnic za dvig ali polog eurske gotovine.^[6]

V novem geopolitičnem okolju moramo okrepiti strateško avtonomijo Evrope pri digitalnih plačilih

Hkrati z dostopom do gotovine pa moramo poskrbeti tudi za to, da imajo Evropejci na voljo varno in zanesljivo digitalno plačilno sredstvo, ki dopolnjuje gotovino in razširja njene glavne prednosti v digitalno sfero. Ker ljudje vedno več plačujejo digitalno, ne zadošča več, da za pokritje različnih primerov uporabe zagotavljamo razpoložljivost in sprejemanje gotovine. Tako denimo spletni nakupi predstavljajo več kot tretjino vseh transakcij v trgovini na drobno, vendar na spletu ni mogoče uporabljati gotovine in prav tako pogosto ni mogoče plačati z evropsko plačilno storitvijo,^[7] kar pomeni, da se moramo zanašati na neevropske plačilne sisteme. To je strukturna šibkost, ki jo moramo odpraviti.

Evropa si ne more privoščiti prevelikega zanašanja na tuje plačilne rešitve. To nas v času povečanih geopolitičnih napetosti dela odvisne od prijaznosti tujcev. Zdaj je že povsem jasno, da moramo nujno ohraniti avtonomijo na področju obrambe in oskrbe z energijo. A prav tako nujno je, da zagotovimo avtonomijo pri osnovnih storitvah, kot so vsakodnevna plačila. Brez te smo ranljivi na geopolitične grožnje in tvegamo, da bomo izgubili denarno suverenost. Mednarodna dogajanja v zadnjem času kažejo, kako realna so ta tveganja.

Obenem odvisnost od tujih ponudnikov plačilnih storitev zmanjšuje tudi našo gospodarsko moč in konkurenčnost. Evropski ponudniki plačilnih storitev zaradi razdrobljenosti plačilnega trga pogosto niso dovolj veliki, da bi svoje storitve lahko ponujali povsod v EU. To je voda na mlin neevropskim ponudnikom, ki svoje storitve lahko ponujajo na evropski in celo na mednarodni ravni.

Zaradi razdrobljenosti našega trga so storitve tudi dražje, kot bi lahko bile. A ni nujno, da je tako – imamo moč, da določimo, kako poenoten naj bo naš plačilni trg.

Podatki kažejo, da domače kartične sheme v vsej Evropi izgubljajo tržni delež,^[8] medtem ko mednarodne sheme evropskim bankam in trgovcem zaračunavajo visoke provizije.^[9]

Vse večja priljubljenost digitalnih denarnic, kot sta PayPal ali Apple Pay, izpostavlja evropske banke še dodatnim odlivom provizij in podatkov.

Nedavno ukrepi, ki jih je sprejela nova ameriška vlada, da bi pospešila razvoj in uporabo kriptosredstev ter stabilnih kovancev, podprtih z ameriškim dolarjem, zbujajo vprašanja glede finančne stabilnosti in strateške avtonomije Evrope. Možna posledica teh ukrepov ni le, da se bodo še povečale izgube provizij in podatkov, ampak tudi, da bodo imetniki svoje eurske depozite prenašali v ZDA, kar bo še okrepilo vlogo dolarja pri čezmejnih plačilih. Hkrati so zasebna podjetja vse bolj odprta do tega, da od svojih strank kot plačilo sprejemajo stabilne kovance, kar bi lahko imelo daljnosežne posledice za denarno suverenost.^[10]

Zaradi vseh teh izzivov potrebujemo javno-zasebno partnerstvo, da ohranimo našo suverenost. Digitalni euro – kot javno evropsko plačilno sredstvo, ki temelji na zakonodaji EU – bi bil temeljni kamen tega partnerstva.

Omogočil bi, da euroobmočje ohrani nadzor nad svojo finančno prihodnostjo. Ponudil bi varno in splošno sprejeto obliko digitalnega plačevanja, ki bi bila primerna za vse primere uporabe in je – kar je bistveno – v evropskem upravljanju, zato bi se zmanjšala naša odvisnost od tujih ponudnikov. Poleg tega bi omejil možnost, da stabilni kovanci, vezani na tujo valuto, postanejo skupno menjalno sredstvo v euroobmočju.^[11]

Digitalni euro bi evropskim potrošnikom zagotovil preprosto in varno obliko digitalnega plačevanja, ki bi bila za osnovno uporabo brezplačna in bi pokrila vse njihove plačilne potrebe povsod v euroobmočju, hkrati pa bi varovala njihovo zasebnost.^[12] Obenem bi digitalni euro ščitil evropske trgovce pred pretiranimi provizijami, ki jih zaračunavajo mednarodne kartične sheme, in povečal njihovo pogajalsko moč v odnosu do teh shem.^[13]

Poleg tega bi se digitalni euro lahko uporabljal tudi brez internetne povezave, zato bi bila naša vsakodnevna plačila bolj odporna, saj bi potrošniki in trgovci lahko uporabljali digitalni euro tudi takrat, ko niso povezani v omrežje.

In kar je še pomembneje, digitalni euro bi evropskim ponudnikom plačilnih storitev omogočil, da ponovno delujejo avtonomno.^[14] Digitalni euro ne bi predstavljal konkurence zasebnim pobudam. Namesto tega bi izkoriščal sinergije in zasebnim pobudam pomagal, da se lažje razširijo na celotno EU. Tako bi bilo mogoče lažje premagati ovire, ki so privedle do sedanje razdrobljenosti.

En primer takšnih sinergij bi bila celovita rešitev, ki bi zasebnim pobudam omogočala, da na podlagi skupnih standardov za digitalni euro izvajajo storitve povsod v euroobmočju in zajamejo vse primere uporabe.

To bi pomenilo, da ljudem ni več treba iskati alternativnih tujih rešitev za plačila. Tako bi evropske banke lahko obdržale svoje stranke in za svoje storitve zaračunavale ustrezno nadomestilo.

Svet plačil se hitro spreminja, zato je bistveno, da zdaj naredimo korak naprej z zakonodajo o digitalnem euru.

Posledice neukrepanja postajajo vse bolj očitne. Če ne bomo ukrepali, je mogoče, da bomo izgubili nadzor nad našo finančno infrastrukturo, postali bolj odvisni od tujih sistemov ter izpostavljeni možnim motnjam v bančnem in kreditnem sistemu. Z odložitvijo digitalnega eura bi se upočasnil naš skupni javno-zasebni odziv na ta tveganja. Evropski državljani računajo na nas, da ustvarimo priložnost, ko bo Evropa lahko vodilna pri teh spremembah, namesto da stoji ob strani kot pasivna opazovalka.

Projekt digitalnega eura poteka po načrtih

Dovolite mi, da zdaj predstavim tehnični napredek našega projekta.

Pravni okvir bo imel glavno vlogo pri tem, kako bo digitalni euro deloval, vključno s statusom zakonitega plačilnega sredstva in varstvom zasebnosti uporabnikov. Vzporedno s pravnim okvirom pa tehnični projekt digitalnega eura napreduje v skladu z načrti in se bliža koncu pripravljalne faze.^[15]

Skupaj s tržnimi udeleženci pripravljamo pravilnik za digitalni euro oziroma enoten sklop pravil, standardov in postopkov za plačila z digitalnim eurom.^[16] Na prejšnjih srečanjih ste me spraševali, kakšne koristi bi od digitalnega eura imel zasebni sektor. Pravilnik bo evropskim ponudnikom plačilnih storitev omogočil, da na podlagi odprtih standardov digitalnega eura in njegovega statusa kot zakonitega plačilnega sredstva razširijo svoje storitve na celotno euroobmočje. Takoj ko bosta sozakonodajalca sprejela zakonodajo, bo te standarde mogoče dokončati in jih bodo tržni udeleženci lahko uporabljali, in sicer celo pred morebitno uvedbo digitalnega eura.^[17] To pomeni, da bodo koristi hitreje na voljo tako za trgovce kot tudi za potrošnike. Najnovejše informacije o napredku pri pripravi pravilnika bomo objavili še ta teden.

Bistveno je, da bo digitalni euro zagotavljal stabilnost finančnega sistema. Zavedamo se vaših pomislekov v zvezi s tem, zato je vprašanje stabilnosti ena naših glavnih prednostnih nalog. Kot sem omenil na našem zadnjem srečanju, zdaj razvijamo metodologijo, ki vzpostavlja trdno analitično podlago za določitev zgornje meje imetij digitalnega eura.^[18] Metodologija temelji na treh stebrih, ki so navedeni v osnutku zakonodaje, namreč uporabnost, denarna politika in finančna stabilnost. Pri razvoju metodologije se opiramo na povratne informacije, ki smo jih prejeli od vseh tržnih deležnikov, rezultate pa bomo predvidoma objavili letos poleti. Prve ugotovitve že kažejo, da uporaba digitalnega eura za vsakodnevna plačila ne bi škodovala finančni stabilnosti, bančnemu nadzoru ali denarni politiki.

Javno-zasebna prizadevanja za ponovno pridobitev avtonomije pri plačilih malih vrednosti bodo bolj verjetno uspešna, če bodo hkrati spodbujala tudi inovacije, kot ste nekateri med vami že poudarili. Zato smo oktobra lani objavili razpis za prijavo interesa za vzpostavitev inovacijskega partnerstva za digitalni euro.^[19] Glavni cilj je eksperimentirati s pogojnimi plačili in drugimi inovativnimi primeri uporabe. Preučujemo denimo možnost, da bi ljudem dovolili, da plačajo samo, če je bila določena storitev dejansko izvedena, s čimer bi se izognili dolgotrajnim in negotovim postopkom povračila.

Zaznali smo veliko zanimanja različnih tržnih sektorjev, saj je približno 100 interesentov želelo nadalje eksperimentirati z novimi primeri uporabe in tehnološkimi rešitvami.^[20] Ta inovacijska partnerstva bodo kasneje koristila vsem ponudnikom in uporabnikom digitalnega eura. Ponudniki bodo lahko pridobili nove stranke in povečali prihodke, uporabniki pa bodo lahko uporabljali inovativne plačilne možnosti.

Dobro napreduje tudi tehnično delo na področjih varstva zasebnosti, uporabe digitalnega eura brez spletne povezave in operativne odpornosti. Smo tudi sredi postopka naročanja za sklenitev okvirnih sporazumov z možnimi bodočimi ponudniki storitev za digitalni euro.^[21]

Kot zadnje, izvajamo celovito raziskavo o uporabnikih, da bi zbrali informacije o njihovih potrebah in pričakovanjih, ki jih je mogoče uporabiti pri oblikovanju digitalnega eura, da bi ljudem prinašal konkretne koristi.^[22] To vprašanje ste med drugim sprožili tudi v nedavni resoluciji Evropskega parlamenta o letnem poročilu ECB.^[23]

Zaključek

Naj povzamem.

Čas za ukrepanje je zdaj. Nujno je, da se tako uredba o digitalnem euru kot tudi uredba o statusu gotovine kot zakonitega plačilnega sredstva premakneta naprej, če želimo povečati našo odpornost proti možnim pretresom in začnemo zmanjševati našo vse večjo odvisnost od tujih podjetij.

Pomen strateške avtonomije Evrope izpostavljamo že od samega začetka projekta digitalnega eura.^[24] Dobra novica je, da oba sozakonodajalca in ECB zadnja leta intenzivno delajo na tem vprašanju.

To je skupen evropski javno-zasebni projekt in kot sozakonodajalci imate ključno vlogo pri tem, da bo uspešen. Zdaj je trenutek, da strateška avtonomija Evrope na kritičnem področju plačil postane realnost.

Če naj bo digitalni euro uspešen, potrebujemo odporno in v prihodnost usmerjeno zakonodajo. ECB je pripravljena, da vam v postopku posvetovanja pomaga s tehničnimi informacijami in seveda vas bomo obveščali o napredku na naši strani.

Pozivam vas, da v svetu, ki se zelo hitro spreminja, vsem Evropejcem pokažemo, da se odločno spoprijemamo z izzivi, varujemo našo valuto in ljudem omogočamo, da se lahko vsakokrat svobodno odločijo, kako želijo plačati.

Hvala za vašo pozornost.