Uvodna izjava na tiskovni konferenci

Mario Draghi, predsednik ECB,
Vítor Constâncio, podpredsednik ECB,
Dunaj, 2. junij 2016

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Rad bi se zahvalil guvernerju Ewaldu Nowotnyju za gostoljubje in izrazil posebno hvaležnost zaposlenim v avstrijski centralni banki za odlično organizacijo današnje seje Sveta ECB. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov seje.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo sklenili, da pustimo ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Pričakujemo, da bodo ostale na sedanji ali nižji ravni daljše obdobje in tudi precej dlje, kot bodo trajali naši neto nakupi vrednostnih papirjev. Kar zadeva nestandardne ukrepe denarne politike, potrjujemo, da bomo mesečne nakupe vrednostnih papirjev v višini 80 milijard EUR predvidoma izvajali do konca marca 2017 oziroma po potrebi še dlje, vsekakor pa tako dolgo, dokler Svet ECB ne presodi, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo inflacijskemu cilju. Kot naslednji korak bomo 8. junija začeli izvajati nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja. Poleg tega bomo 22. junija izvedli prvo operacijo iz nove serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega financiranja. Dodatne informacije o izvajanju programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja bodo objavljene po novinarski konferenci na spletni strani ECB.

Obsežen sveženj ukrepov, ki smo jih sprejeli na začetku marca, krepi zagon okrevanja gospodarstva v euroobmočju in pospešuje vračanje inflacije na raven pod 2%, vendar blizu te meje. Naši ukrepi tako še naprej znižujejo stroške kreditiranja in prispevajo h krepitvi ustvarjanja kreditov. Gospodarsko okrevanje postopoma napreduje. Dodatna spodbuda okrevanju poleg že omenjenih impulzov se pričakuje od ukrepov denarne politike, ki bodo šele izvedeni ter bodo prispevali k nadaljnjemu uravnoteženju tveganj za gospodarske in inflacijske obete. V sedanjih razmerah je izredno pomembno, da se okolje zelo nizke inflacije ne bi zakoreninilo v sekundarnih učinkih, ki vplivajo na določanje plač in cen. Svet ECB bo še naprej natančno spremljal obete glede cenovne stabilnosti ter ukrepal z vsemi instrumenti, ki so mu na voljo v okviru mandata, če bo to potrebno za dosego zastavljenih ciljev.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. BDP v euroobmočju se je v prvem četrtletju 2016 medčetrtletno realno povečal za 0,5%, v primerjavi z 0,3% v zadnjem četrtletju 2015. Rast spodbuja domače povpraševanje, vendar jo hkrati zavira šibek izvoz. Najnovejši podatki kažejo, da se rast nadaljuje tudi v drugem četrtletju, čeprav bi bila lahko stopnja rasti nižja kot v prvem četrtletju. Kar zadeva prihodnje obdobje, pričakujemo, da se bo gospodarsko okrevanje nadaljevalo z umirjenim, a hkrati zanesljivim tempom. Transmisija ukrepov denarne politike v realno gospodarstvo še naprej krepi domače povpraševanje, ugodni pogoji financiranja in izboljšanje dobičkov podjetij pa še naprej spodbujajo investicije. Poleg tega vztrajna rast zaposlenosti, ki jo med drugim spodbujajo pretekle strukturne reforme, ter še vedno relativno nizke cene nafte dodatno krepijo realni razpoložljivi dohodek in potrošnjo gospodinjstev. Rahlo ekspanzivna je tudi naravnanost javnofinančne politike v euroobmočju. Okrevanje gospodarstva v euroobmočju pa še naprej zavirajo dejavniki, kot so šibka rast v nastajajočih tržnih gospodarstvih, prilagajanje bilanc, ki je nujno v številnih sektorjih, in počasno izvajanje strukturnih reform.

Takšne obete v splošnem kažejo tudi makroekonomske projekcije za euroobmočje, ki so jih junija 2016 pripravili strokovnjaki Eurosistema. Tako naj bi se letni BDP v letu 2016 realno povečal za 1,6%, v letih 2017 in 2018 pa za 1,7%. V primerjavi z letošnjimi marčnimi projekcijami strokovnjakov ECB je bila projekcija realne rasti BDP za leto 2016 popravljena navzgor, za leti 2017 in 2018 pa je ostala približno nespremenjena.

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, ostajajo na strani nižje rasti, vendar so bolj uravnotežena zaradi sprejetih ukrepov denarne politike in spodbud, ki se še pripravljajo. Navzdol usmerjena tveganja so še naprej povezana z gibanji v svetovnem gospodarstvu, s prihajajočimi referendumom v Veliki Britaniji in z drugimi geopolitičnimi tveganji.

Po Eurostatovi prvi oceni je medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, maja 2016 dosegla –0,1%, potem ko je aprila znašala –0,2%. Zvišanje je bilo predvsem posledica višje rasti cen energentov in storitev. Kar zadeva prihodnje obdobje, bo stopnja inflacije v naslednjih nekaj mesecih glede na sedanje terminske cene nafte najverjetneje ostala zelo nizka ali negativna, nato pa naj bi se v drugi polovici leta 2016 okrepila, in sicer v veliki meri zaradi baznih učinkov, ki vplivajo na medletno stopnjo rasti cen energentov. Inflacija naj bi se ob podpori ukrepov denarne politike in ob pričakovanem gospodarskem okrevanju v letih 2017 in 2018 še zvišala.

Takšno splošno dinamiko inflacije kažejo tudi junijske makroekonomske projekcije strokovnjakov Eurosistema, po katerih bo medletna inflacija v letu 2016 znašala 0,2%, v letu 2017 1,3%, v letu 2018 pa 1,6%. V primerjavi z letošnjimi marčnimi projekcijami strokovnjakov ECB je bila projekcija inflacije za leto 2016 rahlo popravljena navzgor, in sicer zaradi nedavnega porasta cen nafte, za leti 2017 in 2018 pa je ostala nespremenjena.

Denarna analiza kaže, da je široki denarni agregat M3 aprila 2016 še naprej rasel po močni stopnji, pri čemer je medletna stopnja rasti znašala 4,6%, potem ko je marca dosegla 5,0%. Podobno kot v prejšnjih mesecih medletno rast tega agregata še naprej poganjajo zlasti njegove najlikvidnejše komponente, saj je ožji denarni agregat M1 v aprilu medletno zrasel za 9,7%, v primerjavi z 10,1% v marcu.

V posojilni dinamiki se je nadaljevalo postopno okrevanje, ki ga beležimo že od začetka leta 2014. Medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam (prilagojena za prodajo in listinjenje posojil) je aprila 2016 znašala 1,2%, v primerjavi z 1,1% marca. Dinamika posojil podjetjem še naprej odraža zamik za poslovnim ciklom, kreditno tveganje ter nadaljnje prilagajanje bilanc v finančnem in nefinančnem sektorju. Medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom (prilagojena za prodajo in listinjenje posojil) je aprila v primerjavi z marcem, ko je znašala 1,6%, ostala približno nespremenjena na ravni 1,5%.

Ukrepi denarne politike, ki so v veljavi od junija 2014, so očitno prispevali k izboljšanju posojilnih pogojev za podjetja in gospodinjstva ter spodbudili kreditne tokove povsod v euroobmočju. Obsežen sveženj novih ukrepov denarne politike, sprejetih marca letos, spodbuja sedanje okrevanje rasti posojil, s tem pa tudi okrevanje realnega gospodarstva.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je treba ohraniti ustrezno spodbujevalno naravnanost denarne politike, da bi se inflacija zanesljivo in čim prej vrnila na raven pod 2%, vendar blizu te meje.

Denarna politika je usmerjena v ohranjanje cenovne stabilnosti v srednjeročnem obdobju in s sedanjo spodbujevalno naravnanostjo podpira gospodarsko aktivnost. Kot je Svet ECB že večkrat poudaril, kar zopet močno odmeva tudi v evropskih in mednarodnih razpravah o ekonomskih politikah, morajo tako na nacionalni kot tudi na evropski ravni precej odločneje prispevati tudi politike na drugih področjih, da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike. Strukturne politike so bistvenega pomena, saj je strukturna brezposelnost v euroobmočju še naprej visoka, rast potencialnega proizvoda pa še naprej nizka. Strukturne reforme so nujne v vseh državah euroobmočja, čeprav se specifične reformne potrebe posameznih gospodarstev razlikujejo. V sedanji fazi bi se morali osredotočiti na ukrepe za dvig produktivnosti in izboljšanje poslovnega okolja, vključno z zagotavljanjem ustrezne javne infrastrukture, kar je odločilno za povečanje investicij in pospešitev zaposlovanja. K temu cilju bosta pozitivno prispevala tudi okrepitev sedanjih investicijskih pobud, vključno z razširitvijo Junckerjeva načrta, in napredek pri vzpostavljanju unije kapitalskih trgov. S hitro in učinkovito izvedbo strukturnih reform v skladu s priporočili posameznim državam, ki jih je nedavno objavila Evropska komisija, ne bomo v razmerah spodbujevalno naravnane denarne politike dosegli le višje vzdržne gospodarske rasti v euroobmočju, ampak tudi okrepili odpornost euroobmočja proti globalnim šokom. Tudi javnofinančne politike morajo podpirati gospodarsko okrevanje, vendar morajo hkrati ostati skladne s fiskalnimi pravili Evropske unije. Za ohranitev zaupanja v fiskalni okvir je nujno, da se Pakt za stabilnost in rast ves čas in v vseh državah izvaja dosledno in v celoti. Obenem bi si morale vse države prizadevati za takšno sestavo javnofinančnih politik, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast.

Zdaj smo na voljo za vaša vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.