TISKOVNA KONFERENCA

Mario Draghi, predsednik ECB,
Vítor Constâncio, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 27. april 2017

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB, na kateri je sodeloval tudi podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo sklenili, da pustimo ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Pričakujemo, da bodo te ostale na sedanji ali nižji ravni daljše obdobje in tudi precej dlje, kot bodo trajali naši neto nakupi vrednostnih papirjev. Kar zadeva nestandardne ukrepe denarne politike, potrjujemo, da se bodo neto nakupi vrednostnih papirjev na novi mesečni ravni 60 milijard EUR predvidoma izvajali do konca decembra 2017 oziroma po potrebi še dlje, vsekakor pa tako dolgo, dokler Svet ECB ne presodi, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo inflacijskemu cilju. Neto nakupi bodo potekali vzporedno s ponovnim investiranjem glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev.

Z našimi ukrepi denarne politike smo še naprej ohranjali zelo ugodne pogoje financiranja, ki so potrebni za to, da se v srednjeročnem obdobju zagotovi vzdržno približevanje inflacije ravni pod 2%, a blizu te meje. Najnovejši podatki, pridobljeni od seje na začetku marca, potrjujejo, da ciklično okrevanje gospodarstva v euroobmočju postaja vse močnejše in da so se navzdol usmerjena tveganja še dodatno zmanjšala. Hkrati osnovni inflacijski pritiski ostajajo šibki in še ne kažejo prepričljivega trenda naraščanja. Poleg tega je iz trenutne volatilnosti skupne inflacije razvidno, da ne smemo upoštevati začasnih nihanj inflacije, merjene z indeksom HICP, ki ne vplivajo na srednjeročne obete za stabilnost cen.

Da bi se osnovni inflacijski pritiski okrepili in tako spodbudili rast skupne inflacije v srednjeročnem obdobju, je še vedno potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika. Če bodo obeti postali manj ugodni ali če bodo finančne razmere postale neskladne z nadaljnjim napredkom pri vzdržnem približevanju inflacije ciljni ravni, je svet ECB pripravljen povečati velikost programa nakupa vrednostnih papirjev oziroma njegovo trajanje.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. Realni BDP v euroobmočju se je v zadnjem četrtletju 2016 povečal za 0,5% glede na tretje četrtletje, v katerem je zrasel za 0,4%. Najnovejši podatki, zlasti rezultati anket, utrjujejo naše prepričanje, da se bo sedanja gospodarska rast še naprej krepila in širila. Prenos ukrepov denarne politike spodbuja domače povpraševanje in olajšuje tekoči proces razdolževanja. Okrevanje naložb še naprej podpirajo zelo ugodni pogoji financiranja in izboljševanje dobičkonosnosti podjetij. Zaradi rasti zaposlenosti, ki jo pospešujejo tudi pretekle reforme na trgu dela, se povečujeta realni razpoložljivi dohodek in zasebna potrošnja. Poleg tega znaki močnejšega svetovnega gospodarskega okrevanja in krepitve svetovne trgovinske menjave napovedujejo, da bo zunanje povpraševanje vedno več prispevalo k utrjevanju gospodarske rasti v euroobmočju. Vseeno gospodarsko rast še naprej zavirata počasno izvajanje strukturnih reform, zlasti na trgih proizvodov, ter prilagajanje bilanc, ki je še potrebno v številnih sektorjih. Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, sicer postajajo vse bolj uravnotežena, vseeno pa ostajajo na strani nižje rasti in so povezana predvsem z globalnimi dejavniki.

Skupna inflacija okreva z zelo nizkih ravni, zabeleženih v letu 2016, k čemur največ prispeva hitrejše zviševanje cen energentov. Medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, ki je februarja 2017 dosegla 2,0%, je marca znašala 1,5%. To je bila predvsem posledica počasnejše rasti cen energentov in nepredelane hrane, pa tudi upada rasti cen storitev. Kar zadeva prihodnja gibanja, se bo glede na sedanje terminske cene nafte skupna inflacija v aprilu verjetno zvišala, zatem pa se bo do konca leta gibala približno na sedanji ravni. Vseeno so ob dejstvu, da neizkoriščene zmogljivosti še naprej hromijo gibanja domačih plač in cen, merila osnovne inflacije še vedno nizka in se bodo v srednjeročnem obdobju predvidoma zviševala zgolj postopno, ob podpori ukrepov denarne politike in gospodarskega okrevanja, ki se bo po pričakovanjih nadaljevalo, ter ob postopnem zmanjševanju neizkoriščenega gospodarskega potenciala.

Kot je pokazala denarna analiza, je široki denarni agregat (M3) še naprej močno rasel, tako da je njegova medletna stopnja rasti februarja znašala 4,7%, januarja pa 4,8%. Podobno kot v prejšnjih mesecih so medletno rast M3 poganjale zlasti najbolj likvidne komponente, saj se je ožji denarni agregat M1 v februarju 2017 na medletni ravni povečal za 8,4%, kar je enako kot mesec prej.

Okrevanje rasti posojil zasebnemu sektorju, ki ga beležimo od začetka leta 2014, se nadaljuje. Medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam je februarja 2017 upadla na 2,0%, potem ko je januarja znašala 2,3%, medtem ko je medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom februarja ostala razmeroma stabilna na ravni 2,3%. Obenem je anketa o bančnih posojilih v euroobmočju za prvo četrtletje 2017 pokazala, da se je neto povpraševanje po posojilih povečalo, posojilni pogoji bank pa so se za vse kategorije posojil še nadalje ublažili. Prenos ukrepov denarne politike ECB, ki so v veljavi od junija 2014, še naprej močno podpira posojilne pogoje za podjetja in gospodinjstva ter s tem tudi kreditne tokove v celotnem euroobmočju.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je treba ohraniti zelo spodbujevalno naravnano denarno politiko, da bi se inflacija zanesljivo in čim prej vrnila na raven pod 2%, vendar blizu te meje.

Da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, morajo h krepitvi gospodarske rasti mnogo odločneje prispevati tudi politike na drugih področjih Za povečanje odpornosti, zmanjšanje strukturne brezposelnosti, dvig produktivnosti in pospešitev rasti potencialnega proizvoda je treba bistveno hitreje izvajati strukturne reforme. Kar zadeva javnofinančne politike, morajo vse države okrepiti prizadevanja v smeri takšne sestave javnih financ, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast. Za večjo odpornost gospodarstva euroobmočja je še naprej ključno, da se Pakt za stabilnost in rast ter postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji ves čas in v vseh državah izvajata dosledno in v celoti.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.