Uvodna izjava na tiskovni konferenci

Mario Draghi, predsednik ECB,
Vítor Constâncio, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 10. marec 2016

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB, na kateri je sodeloval tudi podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo ponovno temeljito preučili naravnanost denarne politike, pri čemer smo upoštevali tudi nove makroekonomske projekcije do leta 2018, ki so jih pripravili naši strokovnjaki. Zato se je Svet ECB odločil za sklop ukrepov, s katerimi namerava uresničevati cilj cenovne stabilnosti. Obširen sveženj, ki bo izkoriščal sinergije med različnimi instrumenti, je še posebej namenjen nadaljnji blažitvi pogojev financiranja, spodbujanju novih posojil ter s tem krepitvi zagona pri okrevanju gospodarstva euroobmočja in hitrejši vrnitvi inflacije pod 2%, a blizu te meje.

Prvič, kar zadeva ključne obrestne mere ECB, smo sklenili, da obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja znižamo za 5 bazičnih točk na 0,00%, obrestno mero za odprto ponudbo mejnega posojila pa prav tako za 5 bazičnih točk na 0,25%. Obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita smo znižali za 10 bazičnih točk na –0,40%.

Drugič, sklenili smo povečati mesečne nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev s sedanjih 60 milijard EUR na 80 milijard EUR. Nakupi se bodo predvidoma izvajali do konca marca 2017 oziroma po potrebi še dlje, vsekakor pa tako dolgo, dokler Svet ECB ne presodi, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo srednjeročni ciljni stopnji, ki je pod 2%, a blizu te meje. Ker želimo, da bi naši nakupi vrednostnih papirjev še naprej potekali gladko, smo se odločili zvišati tudi zgornjo mejo za posameznega izdajatelja in zgornjo mejo deleža v posamezni izdaji pri nakupih vrednostnih papirjev, ki so jih izdale primerne mednarodne organizacije in večstranske razvojne banke, in sicer s 33% na 50%.

Tretjič, na seznam vrednostnih papirjev, primernih za redne nakupe v okviru novega programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, smo se odločili vključiti obveznice naložbenega razreda v eurih, ki so jih izdale nebančne družbe iz euroobmočja. S tem bomo še izboljšali prenos učinkov, ki jih imajo nakupi vrednostnih papirjev na pogoje financiranja v realnem gospodarstvu. Nakupi v okviru novega programa se bodo začeli proti koncu drugega četrtletja letošnjega leta.

Četrtič, z junijem 2016 smo sklenili začeti novo serijo štirih ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR II), vsaka z zapadlostjo štiri leta. Te nove operacije bodo okrepile spodbujevalno naravnano denarno politiko ECB in izboljšale transmisijo denarne politike, saj bodo še naprej spodbujale bančno posojanje realnemu gospodarstvu. Nasprotne stranke bodo imele pravico, da si sposodijo do 30% celotnega obsega primernih posojil na dan 31. januar 2016. Obrestna mera v okviru CUODR II bo v obdobju trajanja posamezne operacije fiksirana na ravni obrestne mere za Eurosistemove operacije glavnega refinanciranja, ki bo veljala v času izvedbe ciljno usmerjene operacije. Za banke, katerih neto posojanje presega referenčno vrednost, bo obrestna mera, uporabljena v CUODR II, nižja in je lahko celo tako nizka, kot je obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita v času izvedbe ciljno usmerjene operacije. V okviru CUODR II ne bo potrebno obvezno predčasno vračilo, dovoljeni pa bodo tudi prehodi iz CUODR I.

Svet ECB z upoštevanjem trenutnih obetov za cenovno stabilnost pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale na sedanji ali nižji ravni še daljše obdobje in precej dlje, kot bodo trajali naši neto nakupi vrednostnih papirjev.

Posebna sporočila za javnost z nadaljnjimi podrobnostmi o ukrepih, ki jih je sprejel Svet ECB, bodo objavljena danes popoldne ob 15.30 po srednjeevropskem času.

Današnji obširen sveženj sklepov o denarni politiki, ki zaokrožujejo ukrepe, sprejete po juniju 2014, pomeni precejšnjo spodbudo s strani denarne politike, ki naj bi učinkovala proti povečanim tveganjem za cilj cenovne stabilnosti, ki ga zasleduje ECB. Ker je zelo nizka ali celo negativna stopnja inflacije v naslednjih nekaj mesecih zaradi gibanja cen nafte neizogibna, je ključnega pomena, da čim prej vrnemo inflacijo pod 2%, a blizu te meje, ter s tem preprečimo sekundarne učinke. Svet ECB bo še naprej natančno spremljal gibanje obetov za cenovno stabilnost v prihodnjem obdobju.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. Podatki za zadnje četrtletje 2015 so potrdili 0,3-odstotno četrtletno realno rast BDP v euroobmočju, ki jo je podpiralo domače povpraševanje, zaviral pa jo je negativen prispevek neto izvoza. Najnovejši anketni podatki kažejo na šibkejši zagon rasti na začetku letošnjega leta, kot je bilo pričakovano. Za prihodnje obdobje pričakujemo, da se bo gospodarsko okrevanje zmerno nadaljevalo. Domače povpraševanje bodo predvidoma še naprej podpirali naši ukrepi denarne politike in njihovi pozitivni učinki na finančne pogoje ter zvišanje zaposlenosti zaradi preteklih strukturnih reform. Poleg tega naj bi nizke cene nafte dodatno spodbudile realni razpoložljivi dohodek gospodinjstev in zasebno potrošnjo ter dobičkonosnost podjetij in investicije. Tudi naravnanost fiskalne politike v euroobmočju je rahlo ekspanzivna, kar je deloma posledica ukrepov za pomoč beguncem. Okrevanje gospodarstva v euroobmočju pa še naprej zavirajo dejavniki, kot so šibka rast v nastajajočih tržnih gospodarstvih, volatilnost na finančnih trgih, prilagajanje bilanc, ki je nujno v številnih sektorjih, ter počasno izvajanje strukturnih reform.

Takšne obete v splošnem kažejo tudi makroekonomske projekcije za euroobmočje, ki so jih marca 2016 pripravili strokovnjaki ECB. Tako naj bi se letni BDP v letu 2016 realno povečal za 1,4%, v letu 2017 za 1,7%, v letu 2018 pa za 1,8%. V primerjavi z lanskimi decembrskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema so bili obeti glede realne rasti BDP popravljeni rahlo navzdol, in sicer predvsem zaradi poslabšanih obetov v svetovnem gospodarstvu.

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, ostajajo na strani nižje rasti. Povezana so predvsem s povečano negotovostjo glede gibanj v svetovnem gospodarstvu, pa tudi s širšimi geopolitičnimi tveganji.

Po Eurostatovi prvi oceni je medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, februarja 2016 znašala –0,2%, potem ko je bila januarja na ravni 0,3%. K znižanju so prispevale vse skupine indeksa HICP. Na podlagi sedanjih terminskih cen energentov je pričakovati, da bo stopnja inflacije v prihodnjih mesecih ostala negativna, proti koncu leta 2016 pa se bo okrepila. Zatem naj bi se ob podpori ukrepov denarne politike in pričakovanem gospodarskem okrevanju inflacija še zvišala. Svet ECB bo natančno spremljal določanje cen in gibanje plač v euroobmočju, pri čemer bo posebno pozornost namenjal zagotavljanju, da se trenutno okolje nizke inflacije ne bi pretvorilo v sekundarne učinke, ki vplivajo na določanje plač in cen.

Takšen vzorec inflacije na splošno kažejo tudi letošnje marčne makroekonomske projekcije strokovnjakov ECB, po katerih bo medletna inflacija v letu 2016 znašala 0,1%, v letu 2017 1,3%, v letu 2018 pa 1,6%. V primerjavi z makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema iz decembra 2015 so bili inflacijski obeti popravljeni navzdol, kar je predvsem posledica znižanja cen nafte v zadnjih mesecih.

V denarni analizi najnovejši podatki potrjujejo solidno rast širokega denarnega agregata (M3), saj je medletna stopnja rasti M3 januarja 2016 znašala 5,0%, potem ko je decembra 2015 dosegla 4,7%. Medletno rast tega agregata še naprej poganjajo zlasti njegove najlikvidnejše komponente, saj je ožji denarni agregat M1 januarja medletno zrasel za 10,5% v primerjavi z 10,8% v decembru.

V posojilni dinamiki se je nadaljevalo postopno okrevanje, ki ga beležimo že od začetka leta 2014. Medletna rast posojil nefinančnim družbam (prilagojena za prodajo in listinjenje posojil) se je januarja 2016 v primerjavi z decembrom 2015 povečala z 0,1% na 0,6%. Dinamika posojil podjetjem še naprej odraža zamik za poslovnim ciklom, kreditno tveganje ter nadaljnje prilagajanje bilanc v finančnem in nefinančnem sektorju. Medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom (prilagojena za prodajo in listinjenje posojil) je januarja 2016 ostala stabilna na ravni 1,4%. Gledano v celoti so ukrepi denarne politike, ki so v veljavi od junija 2014, jasno prispevali k izboljšanju posojilnih pogojev za podjetja in gospodinjstva ter spodbudili kreditne tokove povsod v euroobmočju.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da so potrebni nadaljnji spodbujevalni ukrepi denarne politike, da bi se inflacija zanesljivo in čim prej vrnila na raven pod 2%, vendar blizu te meje.

Denarna politika je usmerjena v ohranjanje cenovne stabilnosti v srednjeročnem obdobju in s sedanjo spodbujevalno naravnanostjo podpira gospodarsko aktivnost. Vseeno morajo k temu, da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, odločno prispevati tudi politike na drugih področjih. Zaradi še vedno visoke strukturne brezposelnosti in nizke rasti potencialnega proizvoda v euroobmočju bi morale sedanje ciklično okrevanje podpreti tudi učinkovite strukturne politike. Ukrepi za dvig produktivnosti in izboljšanje poslovnega okolja, vključno z zagotavljanjem ustrezne javne infrastrukture, so življenjskega pomena za povečanje investicij in pospešitev zaposlovanja. S hitro in učinkovito izvedbo strukturnih reform v razmerah spodbujevalno naravnane denarne politike ne bomo dosegli le višje vzdržne gospodarske rasti v euroobmočju, ampak tudi okrepili odpornost euroobmočja proti globalnim šokom. Kot navaja Evropska komisija, je bilo izvajanje priporočil posameznim državam dokaj omejeno tudi v letu 2015, zato je treba reformna prizadevanja v večini držav euroobmočja pospešiti. Javnofinančne politike morajo podpirati gospodarsko okrevanje, vendar morajo hkrati ostati skladne s fiskalnimi pravili Evropske unije. Za ohranitev zaupanja v fiskalni okvir je nujno, da se Pakt za stabilnost in rast izvaja dosledno in v celoti. Obenem bi si morale vse države prizadevati za takšno sestavo javnofinančnih politik, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast.

Zdaj smo na voljo za vaša vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.