Uvodna izjava na tiskovni konferenci

Mario Draghi, predsednik ECB,
Vítor Constâncio, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 21. julij 2016

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB, na kateri je sodeloval tudi podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo sklenili, da pustimo ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Pričakujemo, da bodo te ostale na sedanji ali nižji ravni daljše obdobje in tudi precej dlje, kot bodo trajali naši neto nakupi vrednostnih papirjev. Kar zadeva nestandardne ukrepe denarne politike, potrjujemo, da bomo mesečne nakupe vrednostnih papirjev v višini 80 milijard EUR predvidoma izvajali do konca marca 2017 oziroma po potrebi še dlje, vsekakor pa tako dolgo, dokler Svet ECB ne presodi, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo inflacijskemu cilju.

Danes smo razpravljali o dogajanju v času po naši zadnji seji o denarni politiki, ki je potekala v začetku junija. Ocenjujemo, da so finančni trgi v euroobmočju po britanskem referendumu o članstvu v EU s spodbudno trdoživostjo prestali najhujšo negotovost in volatilnost. K brzdanju pritiskov na finančnih trgih so prispevale centralne banke, ki so izrazile pripravljenost, da bodo po potrebi zagotovile likvidnost, kot tudi ukrepi naše spodbujevalne denarne politike ter trden regulativni in nadzorni okvir. Pogoji financiranja še naprej zagotavljajo močno podporo in s tem prispevajo h krepitvi kreditne rasti. Obenem še naprej podpirajo naš osnovni scenarij nadaljnjega gospodarskega okrevanja in zviševanja stopnje inflacije.

Glede na obstoječo visoko raven negotovosti bo Svet ECB tudi v prihodnje zelo pozorno spremljal gibanja na finančnih trgih in skrbel za prenos spodbujevalne denarne politike v realno gospodarstvo. V prihodnjih mesecih, ko bomo imeli več informacij, med njimi tudi nove projekcije strokovnjakov ECB, bomo lažje ponovno ocenili temeljne makroekonomske razmere, najverjetnejša gibanja inflacije in gospodarske rasti ter porazdelitev tveganj, ki spremljajo ta gibanja. Če bo za dosego zastavljenih ciljev to potrebno, bo Svet ECB ukrepal z vsemi instrumenti, ki so mu na voljo v okviru mandata.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. Realni BDP euroobmočja se je v prvem četrtletju 2016 povečal za 0,6% medčetrtletno, v primerjavi z 0,4% v zadnjem četrtletju 2015. Gospodarsko rast poganja domače povpraševanje, medtem ko je rast izvoza ostala skromna. Po najnovejših podatkih se je rast nadaljevala tudi v drugem četrtletju 2016, čeprav je bila verjetno počasnejša kot v prvem. Tudi za prihodnje obdobje pričakujemo, da bo gospodarsko okrevanje napredovalo z dokaj zmerno hitrostjo. Transmisija ukrepov denarne politike v realno gospodarstvo še naprej krepi domače povpraševanje, ugodni pogoji financiranja in izboljšana dobičkonosnost podjetij pa spodbujajo okrevanje naložb. Vztrajno izboljševanje zaposlenosti, h kateremu so pripomogle pretekle strukturne reforme, ter še vedno razmeroma nizke cene nafte zagotavljajo dodatno podporo realnemu razpoložljivemu dohodku gospodinjstev in s tem zasebni potrošnji. Poleg tega je pričakovati, da bo javnofinančna politika v letu 2016 zmerno ekspanzivna, v letih 2017 in 2018 pa bo postala pretežno nevtralna.

Po drugi strani okrevanje gospodarstva v euroobmočju zavirajo dejavniki, kot so izid britanskega referenduma in druge geopolitične negotovosti, šibka rast v nastajajočih tržnih gospodarstvih, prilagajanje bilanc, ki je nujno v številnih sektorjih, in počasno izvajanje strukturnih reform. Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, torej ostajajo na strani nižje rasti.

Po podatkih Eurostata je medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, junija 2016 znašala –0,1%, potem ko je bila maja na ravni –0,2%. K zvišanju je največ prispevala hitrejša rast cen energentov in storitev. Kar zadeva prihodnje obdobje, bo glede na sedanje terminske cene nafte stopnja inflacije v naslednjih nekaj mesecih najverjetneje ostala zelo nizka, nato pa naj bi se v drugi polovici leta 2016 začela krepiti, in sicer v veliki meri zaradi baznih učinkov, ki vplivajo na medletno stopnjo rasti cen energentov. Inflacija se bo ob podpori ukrepov denarne politike in pričakovanem gospodarskem okrevanju v letih 2017 in 2018 predvidoma še naprej zviševala.

Kot je pokazala denarna analiza, je široki denarni agregat M3 v maju 2016 še vedno hitro rasel in se na medletni ravni v tem mesecu povečal za 4,9% (v aprilu za 4,6%). Enako kot v prejšnjih mesecih so njegovo medletno rast poganjale zlasti najbolj likvidne komponente, saj se je ožji denarni agregat M1 v maju na medletni ravni povečal za 9,1% (v aprilu za 9,7%).

V posojilni dinamiki se je nadaljevalo postopno okrevanje, ki ga beležimo že od začetka leta 2014. Medletna rast posojil nefinančnim družbam (prilagojena za prodajo in listinjenje posojil) se je z aprilske vrednosti 1,2% v maju povečala na 1,4%. Dinamika posojil podjetjem še naprej odraža zamik za poslovnim ciklom, kreditno tveganje ter nadaljnje prilagajanje bilanc v finančnem in nefinančnem sektorju. Medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom (prilagojena za prodajo in listinjenje posojil) je maja v primerjavi z aprilom, ko je znašala 1,5%, ostala približno nespremenjena na ravni 1,6%.

Kot je pokazala anketa o bančnih posojilih v euroobmočju za drugo četrtletje 2016, so se pogoji za posojila podjetjem in gospodinjstvom še nadalje izboljšali, povpraševanja po vseh kategorijah posojil pa se je okrepilo. Poleg tega so banke še naprej poročale, da so ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja prispevale k ugodnejšim pogojem za posojila.

Ukrepi denarne politike, ki so v veljavi od junija 2014, so bistveno prispevali k izboljšanju posojilnih pogojev za podjetja in gospodinjstva ter spodbudili kreditne tokove povsod v euroobmočju. Celovit sveženj novih ukrepov denarne politike, sprejetih marca letos, podpira sedanjo krepitev kreditne rasti, s tem pa tudi okrevanje realnega gospodarstva. Zaradi velike negotovosti je zelo pomembno, da kanal bančnih posojil še naprej dobro deluje.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je treba ohraniti ustrezno spodbujevalno naravnanost denarne politike, da bi se inflacija zanesljivo in čim prej vrnila na raven pod 2%, a blizu te meje.

Denarna politika je usmerjena v ohranjanje cenovne stabilnosti na srednji rok in s sedanjo spodbujevalno naravnanostjo podpira gospodarsko aktivnost. Kot je že večkrat poudaril Svet ECB in je bilo v zadnjem času odločno izraženo tudi v evropskih in mednarodnih razpravah, morajo zato, da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, bistveno več prispevati tudi politike na drugih področjih, in sicer tako na nacionalni kot tudi na evropski ravni. Za zmanjšanje strukturne brezposelnosti in pospešitev rasti potencialnega proizvoda v euroobmočju je treba bistveno hitreje izvajati strukturne reforme. Te so nujne v vseh državah euroobmočja, čeprav je njihova narava odvisna od konkretnih potreb v posameznem gospodarstvu. Usmerjene morajo biti zlasti v dvig produktivnosti in izboljšanje poslovnega okolja, vključno z zagotavljanjem ustrezne javne infrastrukture, saj je to osrednjega pomena za povečanje naložb in pospešitev zaposlovanja. K temu cilju bodo pozitivno prispevali tudi okrepitev sedanjih naložbenih pobud, vključno z razširitvijo Junckerjevega načrta, napredek pri vzpostavljanju unije kapitalskih trgov in reforme za hitrejše reševanje nedonosnih posojil. V obdobju, ko je denarna politika naravnana spodbujevalno, bo hitra in učinkovita izvedba strukturnih reform v skladu s priporočili posameznim državam za leto 2016, ki jih je nedavno objavila Evropska komisija, zagotovila višjo vzdržno gospodarsko rast v euroobmočju, hkrati pa se bo povečala tudi odpornost euroobmočja proti globalnim šokom. Gospodarsko okrevanje morajo podpirati tudi javnofinančne politike, ki pa morajo hkrati ostati skladne s fiskalnimi pravili Evropske unije. Za ohranitev zaupanja v fiskalni okvir je nujno, da se Pakt za stabilnost in rast ves čas in v vseh državah izvaja dosledno in v celoti. Obenem bi si morale vse države prizadevati za takšno sestavo javnofinančnih politik, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast.

Zdaj smo na voljo za vaša vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.