Uvodna izjava na tiskovni konferenci

Mario Draghi, predsednik ECB,
Vítor Constâncio, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 21. april 2016

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB, na kateri je sodeloval tudi podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo sklenili, da pustimo ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Pričakujemo, da bodo ostale na sedanji ali nižji ravni daljše obdobje in tudi precej dlje, kot bodo trajali naši neto nakupi vrednostnih papirjev. Kar zadeva nestandardne ukrepe denarne politike, smo v skladu s sklepom, sprejetim 10. marca 2016, začeli povečevati mesečne nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev s sedanjih 60 milijard EUR na 80 milijard EUR. Kot smo že poudarili, se bodo ti nakupi predvidoma izvajali do konca marca 2017 oziroma po potrebi še dlje, vsekakor pa tako dolgo, dokler Svet ECB ne presodi, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo inflacijskemu cilju. Junija bomo izvedli prvo operacijo iz nove serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR II) in začeli z nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja. Dodatne informacije o izvajanju programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja bodo objavljene po novinarski konferenci na spletni strani ECB.

Potem ko smo na začetku marca sprejeli obsežen sveženj ukrepov, so se splošni pogoji financiranja v euroobmočju izboljšali. Krepi se prenos spodbujevalnih ukrepov denarne politike na gospodarstvo in gospodinjstva, kar poteka zlasti prek bančnega sistema. Vendar svetovna negotovost ostaja.

Kar zadeva prihodnje obdobje, moramo nujno in vse dokler bo potrebno ohraniti ustrezno spodbujevalno naravnanost denarne politike, ker s tem krepimo zagon okrevanja gospodarstva v euroobmočju in pospešujemo vračanje inflacije na raven pod 2%, a blizu te meje. Svet ECB bo še naprej natančno spremljal obete glede cenovne stabilnosti ter ukrepal z vsemi instrumenti, ki so mu na voljo v okviru mandata, če bo to potrebno za dosego zastavljenih ciljev. V sedanjih razmerah je izredno pomembno, da se okolje zelo nizke inflacije ne bi zakoreninilo v sekundarnih učinkih, ki vplivajo na določanje plač in cen.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. Realni BDP euroobmočja se je v zadnjem četrtletju 2015 v primerjavi s četrtletjem prej povečal za 0,3%. Rast je spodbujalo domače povpraševanje, zaviral pa relativno šibek izvoz. Prvi podatki za prvo četrtletje 2016 kažejo, da se gospodarska rast nadaljuje, in sicer z bolj ali manj podobnim tempom kot v zadnjem četrtletju 2015. Kar zadeva prihodnje obdobje, pričakujemo, da se bo gospodarsko okrevanje nadaljevalo. Ukrepi denarne politike še naprej podpirajo zlasti domače povpraševanje. Ugoden vpliv teh ukrepov na pogoje financiranja pa skupaj z izboljšanjem dobičkov podjetij spodbuja tudi investicije. Spodbujevalno naravnana denarna politika, nadaljnja rast zaposlenosti zaradi preteklih strukturnih reform in še vedno nizke cene nafte naj bi še naprej krepili tudi realni razpoložljivi dohodek in potrošnjo gospodinjstev. Rahlo ekspanzivna je tudi naravnanost javnofinančne politike v euroobmočju. Po drugi strani gospodarsko okrevanje v euroobmočju še naprej zavirajo nadaljnje prilaganje bilanc v številnih sektorjih, prepočasno izvajanje strukturnih reform in oslabljeni gospodarski obeti v nastajajočih tržnih gospodarstvih.

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, še vedno ostajajo na strani nižje rasti. Z novejšimi sklepi o denarni politiki so se izboljšali splošni pogoji financiranja, ki naj bi v prihodnje spodbudili potrošnjo in investicije. Vseeno pa negotovost ostaja in se nanaša predvsem na gibanja v svetovnem gospodarstvu in na geopolitična tveganja.

Po Eurostatovih podatkih je medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, februarja 2016 znašala –0,2%, marca pa se je dvignila na 0,0%, kar je bilo predvsem posledica višje rasti cen storitev. Kar zadeva prihodnje obdobje, bi lahko stopnja inflacije v prihajajočih mesecih glede na sedanje terminske cene energentov zopet postala negativna, v drugi polovici leta 2016 pa naj bi se okrepila. Zatem naj bi se inflacija ob podpori ukrepov denarne politike in pričakovanem gospodarskem okrevanju v letih 2017 in 2018 še zvišala.

Denarna analiza kaže, da je široki denarni agregat M3 februarja 2016 še naprej rasel po močni stopnji, pri čemer je medletna stopnja rasti ostala nespremenjena na ravni 5,0%. Podobno kot v prejšnjih mesecih medletno rast tega agregata še naprej poganjajo zlasti njegove najlikvidnejše komponente, saj je ožji denarni agregat M1 februarja medletno zrasel za 10,3% v primerjavi z 10,5% v januarju.

V posojilni dinamiki se je nadaljevalo postopno okrevanje, ki ga beležimo že od začetka leta 2014. Medletna rast posojil nefinančnim družbam (prilagojena za prodajo in listinjenje posojil) se je februarja 2016 v primerjavi z januarjem povečala z 0,6% na 0,9%. Dinamika posojil podjetjem še naprej odraža zamik za poslovnim ciklom, poleg tega pa tudi kreditno tveganje ter nadaljnje prilagajanje bilanc v finančnem in nefinančnem sektorju. Medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom (prilagojena za prodajo in listinjenje posojil) se je februarja 2016 v primerjavi z januarjem povečala z 1,4% na 1,6%.

Anketa o bančnih posojilih v euroobmočju za prvo četrtletje 2016 kaže na nadaljnje izboljšanje pogojev na strani ponudbe posojil podjetjem in izboljšanje povpraševanja po vseh kategorijah posojil. K izboljšanju povpraševanja po bančnih posojilih so prispevali nizka raven obrestnih mer, potrebe po financiranju investicij in obeti na stanovanjskem trgu.

Gledano v celoti so ukrepi denarne politike, ki so v veljavi od junija 2014, očitno prispevali k izboljšanju posojilnih pogojev za podjetja in gospodinjstva ter spodbudili kreditne tokove povsod v euroobmočju. Obsežen sveženj novih ukrepov denarne politike, sprejetih marca letos, spodbuja sedanje okrevanje rasti posojil, s tem pa tudi okrevanje realnega gospodarstva.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je treba ohraniti ustrezno spodbujevalno naravnanost denarne politike, da bi se inflacija zanesljivo in čim prej vrnila na raven pod 2%, vendar blizu te meje.

Denarna politika je usmerjena v ohranjanje cenovne stabilnosti v srednjeročnem obdobju in s sedanjo spodbujevalno naravnanostjo podpira gospodarsko aktivnost. Kot je Svet ECB že večkrat poudaril, kar močno odmeva tudi v evropskih in mednarodnih razpravah o ekonomskih politikah, morajo tako na nacionalni kot tudi na evropski ravni precej odločneje prispevati tudi politike na drugih področjih, da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike. Strukturne politike so bistvenega pomena, saj je strukturna brezposelnost v euroobmočju še naprej visoka, rast potencialnega proizvoda pa še naprej nizka. Ukrepi za dvig produktivnosti in izboljšanje poslovnega okolja, vključno z zagotavljanjem ustrezne javne infrastrukture, so odločilni za povečanje investicij in pospešitev zaposlovanja. S hitro in učinkovito izvedbo strukturnih reform v razmerah spodbujevalno naravnane denarne politike ne bomo dosegli le višje vzdržne gospodarske rasti v euroobmočju, ampak tudi okrepili odpornost euroobmočja proti globalnim šokom. Tudi javnofinančne politike morajo podpirati gospodarsko okrevanje, vendar morajo hkrati ostati skladne s fiskalnimi pravili Evropske unije. Za ohranitev zaupanja v fiskalni okvir je nujno, da se Pakt za stabilnost in rast izvaja dosledno in v celoti. Obenem bi si morale vse države prizadevati za takšno sestavo javnofinančnih politik, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast.

Zdaj smo na voljo za vaša vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.