Uvodna izjava na tiskovni konferenci

Mario Draghi, predsednik ECB,
Vítor Constâncio, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 16. julij 2015

Spoštovane gospe in gospodje, podpredsednik in jaz vas pozdravljava na naši tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB, na kateri je sodeloval tudi podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize ter v skladu s prihodnjo usmeritvijo denarne politike smo sklenili, da pustimo ključne obrestne mere ECB nespremenjene.

Kar zadeva nestandardne ukrepe denarne politike, se programi nakupa vrednostnih papirjev še naprej nemoteno izvajajo. Kot smo pojasnili že ob prejšnjih priložnostih, se bodo mesečni nakupi v višini 60 milijard EUR predvidoma izvajali do konca septembra 2016, vsekakor pa tako dolgo, dokler ne presodimo, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo našemu cilju, da v srednjeročnem obdobju dosežemo stopnjo inflacije pod 2%, vendar blizu te meje. Pri presojanju o tem bo Svet ECB sledil sprejeti strategiji denarne politike in se osredotočal predvsem na trende v gibanju inflacije ter na srednjeročne obete glede stabilnosti cen.

Gledano v celoti so informacije, ki so postale dostopne po seji Sveta ECB na začetku junija, večinoma skladne z našimi pričakovanji. Novejša gibanja na finančnih trgih, ki deloma odražajo večjo negotovost, niso spremenila ocene Sveta ECB, da se gospodarsko okrevanje v euroobmočju širi ter da se bo stopnja inflacije v prihodnjih letih postopno zviševala. Denarna politika ECB ostaja spodbujevalno naravnana, tržna merila inflacijskih pričakovanj pa so se od seje na začetku junija, gledano v celoti, stabilizirala ali dodatno okrevala. Najnovejše informacije ostajajo skladne z nadaljnjim prenosom ukrepov denarne politike na stroške in razpoložljivost kreditov podjetjem in gospodinjstvom. Naši ukrepi tako še naprej prispevajo h gospodarski rasti, zmanjševanju neizkoriščenega gospodarskega potenciala ter k rasti denarja in kreditov. Z odločnim izvajanjem vseh ukrepov denarne politike se bo inflacija srednjeročno vzdržno zvišala na ravni blizu 2%, a pod to mejo, ter dodatno učvrstilo trdno sidranje srednjeročnih do dolgoročnih inflacijskih pričakovanj.

V prihodnje bomo še naprej natančno spremljali razmere na finančnih trgih ter možne posledice za naravnanost denarne politike in obete glede cenovne stabilnosti. Če bodo kakršnikoli dejavniki povzročili neupravičeno zaostrovanje denarne politike ali če bi se obeti glede cenovne stabilnosti bistveno spremenili, se bo Svet ECB na takšne razmere odzval z vsemi instrumenti, ki so na voljo v okviru njegovega mandata.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno razpoložljivih informacij, začenši z ekonomsko analizo. Podatki so potrdili 0,4-odstotno četrtletno realno rast BDP v prvem četrtletju 2015 v euroobmočju, k čemur so prispevali zasebna potrošnja in investicije. Po najnovejših anketnih podatkih za obdobje do junija se je trend zmerne gospodarske rasti v drugem četrtletju nadaljeval. Za prihodnje obdobje pričakujemo, da se bo gospodarsko okrevanje še razširilo. Domače povpraševanje bodo predvidoma še naprej podpirali naši ukrepi denarne politike ter njihovi pozitivni učinki na pogoje financiranja, podporo pa zagotavlja tudi napredek, ki je bil dosežen pri javnofinančni konsolidaciji in strukturnih reformah. Poleg tega naj bi nedavni padec cen nafte dodatno podpiral realni razpoložljivi dohodek gospodinjstev in dobičkonosnost podjetij ter s tem zasebno potrošnjo in naložbe. Obenem bo izboljševanje cenovne konkurenčnosti predvidoma ugodno vplivalo na povpraševanje po izvozu euroobmočja. Vseeno sedanja upočasnitev v nastajajočih tržnih gospodarstvih še naprej slabi svetovne gospodarske obete, medtem ko bosta gospodarsko rast v euroobmočju verjetno še naprej zavirala nujno prilagajanje bilanc v številnih sektorjih ter počasno izvajanje strukturnih reform.

Tveganja, ki bi lahko poslabšala gospodarske obete v euroobmočju, so se na splošno zmanjšala zaradi sklepov o denarni politiki ter gibanj cen nafte in deviznega tečaja.

Inflacija je na začetku leta dosegla dno in se je v zadnjih mesecih vrnila v pozitivno območje. Po Eurostatu je medletna inflacija, merjena z indeksom HICP, junija 2015 v euroobmočju dosegla 0,2%, kar je rahlo manj kot maja, ko je znašala 0,3%. Na podlagi razpoložljivih informacij in sedanjih terminskih cen nafte se pričakuje, da bo inflacija v prihodnjih mesecih ostala nizka in se proti koncu leta zvišala, med drugim tudi zaradi baznih učinkov, povezanih s padcem cen nafte v zadnjih mesecih leta 2014. Še nadalje se bo predvidoma zvišala v letih 2016 in 2017, pri čemer jo bodo podpirali pričakovano gospodarsko okrevanje, vpliv nižjega tečaja eura ter nekoliko višje cene nafte, ki so v naftnih terminskih pogodbah predpostavljene za prihodnja leta.

Svet ECB bo še naprej natančno spremljal tveganja glede cenovnih gibanj v srednjeročnem obdobju. Pri tem bomo najpozorneje spremljali prenos ukrepov denarne politike kot tudi geopolitična dogajanja ter gibanja cen energentov in deviznega tečaja.

V denarni analizi nedavni podatki potrjujejo močno rast širokega denarnega agregata (M3). Medletna rast denarnega agregata M3 je maja 2015 znašala 5,0%, v primerjavi s 5,3% v aprilu. Medletno rast tega agregata še naprej močno podpirajo njegove najlikvidnejše komponente, saj je ožji denarni agregat M1 maja medletno zrasel za 11,2%.

Posojilna dinamika se še naprej izboljšuje. Medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam (prilagojena za prodajo in listinjenje posojil) se je maja povečala na 0,1%, potem ko je bila aprila na ravni –0,1%, kar pomeni, da je še naprej postopno okrevala z najnižje –3,2-odstotne ravni, zabeležene v februarju 2014. To je skladno s pozitivnimi rezultati iz ankete o bančnih posojilih za drugo četrtletje 2015. Banke so poročale o nadaljnji neto ublažitvi kreditnih standardov za posojila podjetjem, pri čemer je bila ublažitev večja, kot je bilo pričakovano v prejšnjem krogu ankete. Neto povpraševanje po posojilih podjetjem se je še povečalo, k čemur je prispevalo kreditno povpraševanje, povezano z investicijami v osnovna sredstva. Fragmentacija z vidika povpraševanja po kreditih v posameznih državah se je zmanjšala, s ciljno usmerjenimi operacijami dolgoročnejšega refinanciranja pa so se izboljšali pogoji v ponudbi kreditov. Kljub temu izboljšanju je dinamika posojil nefinančnim družbam še vedno šibka. Glavni vzroki ostajajo zamik za poslovnim ciklom, kreditno tveganje, dejavniki na strani ponudbe posojil ter nadaljnja bilančna prilagajanja v finančnem in nefinančnem sektorju. Medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom (prilagojena za prodajo in listinjenje posojil) se je maja 2015 povečala na 1,4%, potem ko je bila aprila na ravni 1,3%. Gledano v celoti bodo ukrepi denarne politike, ki smo jih uvedli od junija 2014, nedvomno prispevali k izboljšanju posojilnih pogojev za podjetja in gospodinjstva ter spodbudili kreditne tokove povsod v euroobmočju.

Če povzamemo, navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali, ki izhajajo iz denarne analize, potrjuje, da je treba ohranjati sedanjo usmeritev denarne politike in dosledno uresničevati nedavne odločitve Sveta ECB. Odločno izvajanje vseh ukrepov denarne politike bo zagotovilo nujno podporo gospodarskemu okrevanju v euroobmočju ter v srednjeročnem obdobju vzdržno dvignilo stopnjo inflacije proti ravnem pod 2%, a blizu te meje.

Denarna politika je usmerjena v ohranjanje cenovne stabilnosti v srednjeročnem obdobju in s sedanjo spodbujevalno naravnanostjo podpira gospodarsko aktivnost. Vseeno morajo za to, da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, k tem prizadevanjem odločno prispevati tudi politike na drugih področjih. Zaradi še vedno visoke strukturne brezposelnosti in nizke rasti potencialnega proizvoda v euroobmočju bi sedanje ciklično okrevanje morale spodbuditi učinkovite strukturne politike. Predvsem je za povečanje naložb, pospešitev zaposlovanja in dvig produktivnosti treba v več državah pospešiti reforme na trgu proizvodov in trgu dela ter hitreje izboljšati poslovno okolje za podjetja. S hitro in učinkovito izvedbo teh reform v okolju spodbujevalno naravnane denarne politike se ne bo vzdržno zvišala le gospodarska rast, ampak se bodo okrepila tudi pričakovanja, da se bodo trajno zvišali tudi dohodki. Javnofinančne politike morajo podpirati gospodarsko okrevanje, vendar morajo hkrati ostati skladne s Paktom za stabilnost in rast. Za zaupanje v naš fiskalni okvir je nujno, da se pakt izvaja dosledno in v celoti.

Sedaj smo na voljo za vaša vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.