TISKOVNA KONFERENCA

Mario Draghi, predsednik ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 24. januar 2019

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB, na kateri je sodeloval tudi podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo sklenili, da pustimo ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Še naprej pričakujemo, da bodo ostale na sedanji ravni še vsaj čez poletje 2019, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se zagotovi nadaljnje vzdržno približevanje inflacije na raven pod 2%, a blizu te meje, v srednjeročnem obdobju.

Kar zadeva nestandardne ukrepe denarne politike, nameravamo glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, še naprej v celoti ponovno investirati, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bomo začeli dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Najnovejše informacije so še naprej šibkejše od pričakovanih, kar je posledica skromnejšega zunanjega povpraševanja in nekaterih dejavnikov, značilnih za posamezne države in sektorje. Gospodarsko klimo poslabšujejo vztrajne negotovosti, ki so povezane predvsem z geopolitičnimi dejavniki in grožnjo protekcionizma. Obenem pa spodbudni pogoji financiranja, ugodna dinamika na trgu dela in vse večja rast plač še naprej podpirajo konjunkturo v euroobmočju in postopno naraščanje inflacijskih pritiskov. To utrjuje naše prepričanje, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju nadalje vzdržno približevala ravni pod 2%, a blizu te meje. Še naprej je potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika, da bo v srednjeročnem obdobju podpirala nadaljnjo krepitev domačih cenovnih pritiskov in gibanje skupne inflacije. K temu bo prispevala prihodnja usmeritev denarne politike glede ključnih obrestnih mer ECB ob podpori ponovnega investiranja velike količine kupljenih vrednostnih papirjev. Vsekakor ostaja Svet ECB pripravljen, da po potrebi prilagodi kateregakoli od instrumentov, tako da se bo inflacija še naprej vzdržno gibala v smeri inflacijskega cilja Sveta ECB.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. Realni BDP euroobmočja se je v tretjem četrtletju 2018 na medčetrtletni ravni povečal za 0,2%, potem ko je v prejšnjih dveh četrtletjih zabeležil 0,4-odstotno rast. Najnovejši podatki so še naprej šibkejši od pričakovanih, kar je posledica upočasnitve zunanjega povpraševanja in nekaterih dejavnikov, značilnih za posamezne države in sektorje. Vpliv nekaterih od teh dejavnikov naj bi sicer popustil, vendar bo zagon rasti v bližnji prihodnosti najverjetneje šibkejši, kot je bilo pričakovano. V prihodnje bodo h konjunkturi v euroobmočju še naprej prispevali ugodni pogoji financiranja, dodatno povečanje zaposlenosti in zviševanje plač, nižje cene energentov ter nadaljevanje rasti svetovne gospodarske aktivnosti, ki pa bo nekoliko počasnejša.

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, so se prevesila na stran nižje rasti, in sicer zaradi vztrajnih negotovosti, ki izhajajo iz geopolitičnih dejavnikov in grožnje protekcionizma, ranljivosti v nastajajočih tržnih gospodarstvih in volatilnosti na finančnih trgih.

Medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, se je znižala z 1,9% v novembru na 1,6% v decembru 2018, k čemur je največ prispevala nižja rast cen energentov. Glede na sedanje terminske cene nafte se bo skupna inflacija v prihodnjih mesecih verjetno še znižala. Merila osnovne inflacije ostajajo na splošno umirjena, vseeno pa se pritiski s strani stroškov dela zaradi velike izkoriščenosti zmogljivosti in vse večjega pomanjkanja ustrezne delovne sile še naprej krepijo. Kar zadeva prihodnja gibanja, se bo osnovna inflacija v srednjeročnem obdobju predvidoma zviševala, k čemur bodo prispevali naši ukrepi denarne politike, nadaljnja gospodarska rast in višja rast plač.

Kot je pokazala denarna analiza, se je rast širokega denarja (M3) novembra 2018 umirila na 3,7%, potem ko je oktobra dosegla 3,9%. Na rast agregata M3 še vedno vpliva ustvarjanje bančnih kreditov. K rasti širokega denarja je še naprej največ prispeval ožji denarni agregat M1.

Medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam je novembra 2018 znašala 4,0% (oktobra 3,9%), medtem ko je medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom ostala približno nespremenjena na ravni 3,3%. Rezultati ankete o bančnih posojilih v euroobmočju za zadnje četrtletje 2018 kažejo, da so bančni pogoji za posojila po daljšem obdobju neto ublaževanja na splošno še naprej ugodni, medtem ko se povpraševanje po bančnih kreditih še krepi in tako spodbuja rast posojil.

S prenosom ukrepov denarne politike ECB, ki so bili uvedeni od junija 2014, se še naprej močno izboljšujejo posojilni pogoji za podjetja in gospodinjstva in njihov dostop do financiranja – zlasti za mala in srednje velika podjetja – ter spodbujajo kreditni tokovi v celotnem euroobmočju.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je še vedno nujno potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika, da bi se inflacija v srednjeročnem obdobju vzdržno približevala ravni pod 2%, vendar blizu te meje.

Da bi bilo mogoče v celoti izkoristiti pozitivne učinke naših ukrepov denarne politike, morajo k izboljševanju pogojev za dolgoročnejšo gospodarsko rast in k zmanjšanju ranljivosti bolj odločno prispevati politike na drugih področjih. Države euroobmočja morajo bistveno pospešiti izvajanje strukturnih reform, da bi lahko povečale svojo odpornost, zmanjšale strukturno brezposelnost, povečale produktivnost ter izboljšale možnosti za hitrejšo gospodarsko rast. Kar zadeva javnofinančne politike, Svet ECB ponovno poudarja, da morajo države euroobmočja obnoviti svoje javnofinančne rezerve. To je še posebno pomembno v tistih državah, ki imajo visok javni dolg in se morajo nujno v celoti držati Pakta za stabilnost in rast, da bi zavarovale zdravo javnofinančno stanje. Podobno je za večjo odpornost gospodarstva v euroobmočju še naprej ključno, da se okvir EU za javnofinančno in gospodarsko upravljanje ves čas in v vseh državah izvaja transparentno in dosledno. Boljše delovanje ekonomske in monetarne unije ostaja prednostna naloga. Svet ECB pozdravlja doslej opravljeno delo in poziva k izvedbi konkretnih in odločnih ukrepov za dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.