TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 4. junij 2020

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB, na kateri je sodeloval tudi izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Najnovejše informacije potrjujejo, da se euroobmočje sooča s krčenjem gospodarstva, ki je brez primere. Gospodarska aktivnost je kot posledica pandemije koronavirusa (COVID-19) in ukrepov za njeno zajezitev nenadno upadla. Zaradi velikega izpada delovnih mest in dohodka ter zaradi povišane negotovosti glede gospodarskih obetov so se potrošnja gospodinjstev in investicije precej zmanjšale. Čeprav anketni podatki in sprotni kazalniki gospodarske aktivnosti kažejo določene znake, da so dosegli najnižjo točko, ukrepi za zajezitev epidemije pa se postopoma sproščajo, je dosedanje izboljšanje šibko v primerjavi s tem, kako hitro so kazalniki strmoglavili v prejšnjih dveh mesecih. Po junijskih projekcijah strokovnjakov Eurosistema se je gospodarska rast v drugem četrtletju letošnjega leta zmanjševala z dinamiko, ki je brez primere, nato pa je v drugi polovici četrtletja prišlo do odboja, k čemur je ključno pripomogla velika podpora s strani javnofinančne in denarne politike. Kljub temu projekcije vključujejo znaten popravek navzdol tako pri ravni gospodarske aktivnosti kot tudi pri inflacijskih obetih v celotnem obdobju projekcij, obenem pa osnovne projekcije spremlja izjemno velika stopnja negotovosti. Medtem ko skupno inflacijo zavirajo nižje cene energentov, bodo cenovni pritiski predvidoma ostali oslabljeni zaradi strmega upada realnega BDP in s tem povezanega precejšnjega povečanja neizkoriščenega gospodarskega potenciala.

Svet ECB je v skladu s svojim mandatom odločen zagotoviti potrebno stopnjo spodbujevalne naravnanosti denarne politike in nemoteno transmisijo denarne politike v vse sektorje in države. Skladno s tem smo sprejeli sklop ukrepov denarne politike, da bi podprli gospodarstvo med njegovim postopnim odpiranjem ter ohranili cenovno stabilnost v srednjeročnem obdobju.

Prvič, Svet ECB je sklenil povečati obseg nakupov v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) za 600 milijard EUR na skupno 1.350 milijard EUR. Z razširitvijo programa PEPP v odziv na navzdol popravljeno inflacijo v obdobju projekcij zaradi pandemije bo denarna politika na splošno postala še bolj spodbujevalno naravnana ter bo tako podpirala pogoje financiranja v realnem gospodarstvu, zlasti za podjetja in gospodinjstva. Nakupi se bodo še naprej izvajali fleksibilno v času, po razredih finančnega premoženja in po jurisdikcijah. To nam omogoča, da učinkovito preprečimo tveganja za nemoteno transmisijo denarne politike.

Drugič, sklenili smo podaljšati obdobje neto nakupov v okviru programa PEPP vsaj do konca junija 2021. V vsakem primeru bomo neto nakupe vrednostnih papirjev v okviru tega programa izvajali tako dolgo, dokler Svet ECB ne oceni, da je kriza zaradi koronavirusa končana.

Tretjič, Svet ECB je sklenil, da se bo glavnica zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, ponovno investirala vsaj do konca leta 2022. V vsakem primeru se bo postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

Četrtič, neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev se bodo nadaljevali na mesečni ravni 20 milijard EUR, poleg tega pa se bodo do konca leta nadaljevali tudi nakupi v okviru začasnega svežnja v višini 120 milijard EUR. Še naprej pričakujemo, da se bodo mesečni neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer, končali pa se bodo, tik preden začnemo dvigovati ključne obrestne mere ECB.

Petič, glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, nameravamo še naprej v celoti ponovno investirati, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bomo začeli dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Šestič, sklenili smo, da ključne obrestne mere ECB ostanejo nespremenjene. Pričakujemo, da bodo ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler se inflacijski obeti v obdobju projekcij zanesljivo ne približajo ravni, ki je dovolj blizu 2%, vendar pod to mejo, in se takšno približevanje dosledno ne odraža v gibanju osnovne inflacije.

Današnji sklepi bodo skupaj z znatnimi spodbudami denarne politike, ki so že v veljavi, podpirali likvidnostne pogoje in pogoje financiranja v gospodarstvu, pripomogli k ohranjanju tokov kreditiranja gospodinjstev in podjetij ter prispevali k ohranjanju ugodnih pogojev financiranja za vse sektorje in jurisdikcije, s čimer bomo spodbujali okrevanje gospodarstva po izpadu zaradi koronavirusa. Obenem ostaja Svet ECB v sedanjih gospodarskih razmerah, ki se zelo hitro spreminjajo, trdno odločen, da v okviru svojega mandata stori vse, kar je potrebno, da pomaga državljanom in državljankam euroobmočja v teh izjemno zahtevnih časih. To v prvi vrsti velja za našo nalogo, da v okviru mandata za ohranjanje cenovne stabilnosti zagotovimo, da se denarna politika prenaša v vse dele gospodarstva in v vse jurisdikcije. Svet ECB je zato še naprej pripravljen, da ustrezno prilagodi vse svoje instrumente in tako v skladu s svojo zavezanostjo simetriji zagotovi, da se inflacija vzdržno giblje proti ciljni ravni.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. Najnovejši ekonomski kazalniki in rezultati anket potrjujejo strmo krčenje gospodarstva v euroobmočju ter hitro poslabševanje razmer na trgu dela. Pandemija koronavirusa in nujni ukrepi za njeno zajezitev so močno prizadeli tako predelovalne kot tudi storitvene dejavnosti ter občutno zmanjšali produktivno sposobnost gospodarstva v euroobmočju in domače povpraševanje. V prvem četrtletju 2020, ko so bili ukrepi za zajezitev pandemije v večini držav v veljavi samo od sredine marca dalje, se je BDP v euroobmočju medčetrtletno realno zmanjšal za 3,8%. Informacije iz anket, tekoči kazalniki in najnovejši kvantitativni podatki kažejo na nadaljnje precejšnje krčenje realnega BDP v drugem četrtletju. Večina novejših kazalnikov nakazuje, da je upad v maju dosegel najnižjo točko, saj se nekateri deli gospodarstva zopet postopoma odpirajo. Tako naj bi v tretjem četrtletju prišlo do odboja gospodarske aktivnosti v euroobmočju, ko se bodo zajezitveni ukrepi še dodatno sprostili, k temu pa bodo prispevali tudi ugodni pogoji financiranja, ekspanzivno naravnana javnofinančna politika ter ponoven zagon svetovne gospodarske aktivnosti, vendar ostajata skupna hitrost in obseg okrevanja izjemno negotova.

Takšno oceno v splošnem kažejo tudi makroekonomske projekcije za euroobmočje, ki so jih junija 2020 pripravili strokovnjaki Eurosistema. Po osnovnem scenariju projekcij se bo medletni realni BDP predvidoma zmanjšal za 8,7% v letu 2020, nato pa naj bi se okrepil za 5,2% v letu 2021 ter za 3,3% v letu 2022. V primerjavi z marčnimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov ECB so bili obeti glede realne rasti BDP za leto 2020 precej popravljeni navzdol, in sicer za 9,5 odstotne točke, medtem ko so bili za leto 2021 popravljeni navzgor za 3,9 odstotne točke, za leto 2022 pa za 1,9 odstotne točke.

Zaradi izjemno velike negotovosti, ki trenutno spremlja gospodarske obete, projekcije vključujejo tudi dva alternativna scenarija, ki ju bomo po tiskovni konferenci objavili na našem spletnem mestu. Na splošno bo obseg krčenja in okrevanja ključno odvisen od trajanja in učinkovitosti zajezitvenih ukrepov, od uspešnosti politik, ki zmanjšujejo negativen vpliv na dohodek in zaposlenost, ter od tega, v kolikšni meri bodo ponudbene zmogljivosti in domače povpraševanje trajno prizadeti. Gledano v celoti je po mnenju Sveta ECB ravnotežje tveganj okrog osnovne projekcije usmerjeno navzdol.

Po Eurostatovi prvi oceni je medletna inflacija v euroobmočju maja upadla na 0,1%, potem ko je aprila znašala 0,3%, kar je predvsem posledica nižje inflacije v skupini energentov. Sodeč po sedanjih terminskih cenah nafte se bo skupna inflacija v prihodnjih mesecih verjetno še nekoliko znižala, zatem pa naj bi do konca leta ostala oslabljena. V srednjeročnem obdobju bo šibko povpraševanje povzročalo pritiske na znižanje inflacije, ki jih bodo le deloma odtehtali pritiski na njeno zvišanje zaradi omejitev v ponudbi. Tržni kazalniki dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj so ostali na zelo nizki ravni. Čeprav so anketni kazalniki inflacijskih pričakovanj na kratki in srednji rok upadli, je bil vpliv na dolgoročnejša pričakovanja manjši.

Takšno oceno kažejo tudi makroekonomske projekcije za euroobmočje, ki so jih junija 2020 pripravili strokovnjaki Eurosistema. Po osnovnem scenariju v teh projekcijah bo medletna inflacija v letu 2020 znašala 0,3%, v letu 2021 0,8% in v letu 2022 1,3%. V primerjavi z marčnimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov ECB so bili inflacijski obeti za leto 2020 popravljeni navzdol za 0,8 odstotne točke, za leto 2021 za 0,6 odstotne točke ter za leto 2022 za 0,3 odstotne točke.

Kot je pokazala denarna analiza, se je aprila 2020 rast širokega denarja (M3) povečala na 8,3%, potem ko je marca znašala 7,5%. Visoka rast denarja je posledica kreditiranja s strani bank, ki ga v veliki meri poganjajo akutne likvidnostne potrebe v gospodarstvu. Poleg tega velika gospodarska negotovost povzroča preusmerjanje k imetjem denarja iz previdnostnih razlogov. V takšnem okolju je k rasti širokega denarja še naprej največ prispeval ožji denarni agregat M1, ki zajema najlikvidnejše komponente denarja.

Vpliv pandemije koronavirusa na gospodarsko aktivnost je še naprej vplival tudi na gibanje posojil zasebnemu sektorju. Medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam se je aprila 2020 še dodatno povečala na 6,6%, potem ko je marca znašala 5,5%, kar je posledica potreb podjetij po financiranju tekočih izdatkov in obratnega kapitala v kontekstu hitrega zmanjševanja prihodkov. Obenem se je medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom zmanjšala s 3,4% v marcu na 3,0% v aprilu v okolju ovirane potrošnje zaradi zajezitvenih ukrepov, vse manjšega zaupanja in poslabševanja razmer na trgu dela.

Ukrepi denarne politike, zlasti zelo ugodni pogoji v ciljno usmerjenih operacijah dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III), bi morali spodbujati banke h kreditiranju vseh subjektov v zasebnem sektorju. Skupaj z ukrepi, ki so jih sprejele vlade posameznih držav in evropske institucije, naši ukrepi olajšujejo dostop do financiranja, med drugim tudi tistim, ki so jih posledice pandemije koronavirusa najbolj prizadele.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju zanesljivo približevala ravni pod 2%, vendar blizu te meje.

Kar zadeva javnofinančne politike, je spričo silovitega krčenja gospodarstva euroobmočja še naprej ključnega pomena, da države izvajajo javnofinančne politike, ki so ambiciozne in medsebojno usklajene. Sprejeti ukrepi bi morali biti čim bolj ciljno usmerjeni v omilitev posledic pandemije koronavirusa in začasni. Ob tem tri varnostne mreže, ki jih je Evropski svet odobril za delavce, podjetja in države v skupni višini 540 milijard EUR, zagotavljajo pomembno finančno podporo. Obenem Svet ECB poziva k hitremu sprejetju nadaljnjih odločnih ukrepov, ki bodo pripravili in podprli gospodarsko okrevanje. Zato zelo pozdravljamo predlog Evropske komisije za načrt okrevanja, katerega cilj je podpreti regije in sektorje, ki jih je pandemija najbolj prizadela, okrepiti enotni trg ter omogočiti trajno in uspešno okrevanje.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.