TISKOVNA KONFERENCA

Mario Draghi, predsednik ECB,
Vítor Constâncio, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 26. april 2018

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo sklenili, da pustimo ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Še naprej pričakujemo, da bodo te na sedanji ravni ostale daljše obdobje in tudi precej dlje, kot bodo trajali naši neto nakupi vrednostnih papirjev.

Kar zadeva nestandardne ukrepe denarne politike, potrjujemo, da se bodo neto nakupi vrednostnih papirjev na sedanji mesečni ravni 30 milijard EUR predvidoma izvajali do konca septembra 2018 oziroma po potrebi še dlje, vsekakor pa tako dolgo, dokler Svet ECB ne presodi, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo inflacijskemu cilju. Eurosistem bo glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, še naprej ponovno investiral daljše obdobje po zaključku neto nakupov vrednostnih papirjev, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno. To bo prispevalo tako k ugodnim likvidnostnim razmeram kot tudi k ustrezni naravnanosti denarne politike.

Potem ko je bila rast več četrtletij višja od pričakovane, zdaj nove informacije, ki so postale dostopne od naše seje v začetku marca, kažejo na določeno umirjanje zagona, vseeno pa ostajajo skladne z močno in široko osnovano gospodarsko rastjo v euroobmočju. Zaradi trdnosti gospodarstva v euroobmočju ostajamo prepričani, da se bo inflacija srednjeročno približala inflacijskemu cilju na ravni pod 2%, vendar blizu te meje. Kljub temu ostajajo merila osnovne inflacije oslabljena in še ne kažejo prepričljivih znakov vzdržnega navzgor usmerjenega trenda. Zato bo Svet ECB tudi v prihodnje spremljal, kako bi na inflacijske obete lahko vplivalo gibanje deviznega tečaja in drugih finančnih pogojev. Gledano v celoti je še vedno potrebna precejšnja stopnja spodbude s strani denarne politike, da bi se osnovni inflacijski pritiski še naprej krepili in spodbujali dinamiko skupne inflacije v srednjeročnem obdobju. Denarna politika zagotavlja nadaljnjo podporo z neto nakupi vrednostnih papirjev, z veliko zalogo kupljenih vrednostnih papirjev ter s tekočim in prihodnjim ponovnim investiranjem zapadlih vrednostnih papirjev, pa tudi s prihodnjo usmeritvijo denarne politike glede obrestnih mer.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. Realni BDP v euroobmočju se je v zadnjem četrtletju 2017 medčetrtletno povečal za 0,7% in dosegel podobno rast kot v tretjem četrtletju. Povprečna medletna rast je v letu 2017 tako znašala 2,4%, kar je največ po letu 2007. Sodeč po najnovejših ekonomskih kazalnikih se je dinamika rasti od začetka leta nekoliko umirila. To je lahko deloma povezano s popuščanjem hitre rasti ob koncu lanskega leta, deloma pa verjetno tudi z začasnimi dejavniki. Vseeno se na splošno pričakuje, da bo rast ostala močna in široko osnovana. Ukrepi denarne politike, ki omogočajo lažje razdolževanje, bodo predvidoma še naprej podpirali domače povpraševanje. Zasebno potrošnjo spodbujata nadaljnja rast zaposlenosti, ki deloma izhaja iz preteklih reform na trgu dela, in naraščanje premoženja gospodinjstev. Podjetniške investicije se še naprej krepijo zaradi zelo ugodnih pogojev financiranja, vse večje dobičkonosnosti podjetij in stabilnega povpraševanja. Povečevanje stanovanjskih naložb se nadaljuje. Poleg tega splošna svetovna gospodarska rast ugodno vpliva na izvoz euroobmočja.

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, so še naprej približno uravnotežena, nekoliko pa so se povečala tveganja, ki so povezana s svetovnimi dejavniki, vključno z nevarnostjo močnejšega protekcionizma.

Medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, se je marca 2018 v primerjavi s februarjem zvišala z 1,1% na 1,3%. K temu je največ prispevala hitrejša rast cen hrane. Glede na sedanje terminske cene nafte se bo medletna stopnja skupne inflacije v preostanku leta najverjetneje gibala na ravni okrog 1,5%. Merila osnovne inflacije ostajajo na splošno oslabljena. V prihodnjem obdobju se bodo na srednji rok predvidoma postopno zviševala, k čemur bodo prispevali ukrepi denarne politike, nadaljnja gospodarska rast, zmanjševanju neizkoriščenega gospodarskega potenciala in hitrejša rast plač.

Kot je pokazala denarna analiza, široki denarni agregat (M3) še naprej hitro raste, saj je medletna stopnja rasti februarja 2018 znašala 4,2%, kar je rahlo pod ozkim razponom, v katerem se giba od sredine leta 2015. Rast M3 še naprej poganjajo učinki ukrepov denarne politike ECB in nizki oportunitetni stroški imetja najbolj likvidnih depozitov. Skladno s tem je k rasti širokega denarja tudi v tem obdobju največ prispeval ožji denarni agregat M1, ki je še naprej beležil visoko stopnjo rasti.

Okrevanje rasti posojil zasebnemu sektorju, ki ga opažamo od začetka leta 2014, se nadaljuje. Medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam je februarja 2018 znašala 3,1%, potem ko je bila januarja na ravni 3,4%, decembra 2017 pa na ravni 3,1%. Po drugi strani je medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom ostala nespremenjena na ravni 2,9%. Kot je pokazala anketa o bančnih posojilih v euroobmočju za prvo četrtletje 2018, se rast posojil še naprej povečuje predvsem zaradi vse večjega povpraševanja po vseh kategorijah posojil in dodatne ublažitve splošnih posojilnih pogojev za posojila podjetjem in stanovanjska posojila.

Prenos ukrepov denarne politike ECB, ki so v veljavi od junija 2014, še naprej močno podpira posojilne pogoje za podjetja in gospodinjstva, dostop do financiranja – zlasti za mala in srednje velika podjetja – ter kreditne tokove v celotnem euroobmočju.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je treba ohraniti precejšnjo stopnjo spodbujevalno naravnane denarne politike, da bi se inflacija v srednjeročnem obdobju vzdržno vrnila na raven pod 2%, vendar blizu te meje.

Da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, morajo h krepitvi sposobnosti za dolgoročnejšo rast in k zmanjšanju ranljivosti odločilno prispevati politike na drugih področjih. Države euroobmočja morajo bistveno pospešiti izvajanje strukturnih reform, da bi lahko povečale svojo odpornost, zmanjšale strukturno brezposelnost, povečale produktivnost ter izboljšale pogoje za hitrejšo gospodarsko rast. Ker je bilo leta 2017 izvajanje priporočil posameznim državam na splošno omejeno, morajo države euroobmočja okrepiti reformna prizadevanja. Kar zadeva javnofinančne politike, morajo izkoristiti sedanjo široko osnovano gospodarsko rast, da obnovijo javnofinančne rezerve. To je zlasti pomembno v državah, ki imajo še vedno visok javni dolg. Za vse pa bi bilo koristno, če bi okrepile prizadevanja za takšno sestavo javnih financ, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast. Za večjo odpornost gospodarstva euroobmočja je še naprej ključno, da se Pakt za stabilnost in rast ter postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji ves čas in v vseh državah izvajata v celoti, transparentno in dosledno. Boljše delovanje ekonomske in monetarne unije ostaja prednostna naloga. Svet ECB poziva k izvajanju specifičnih in odločnih ukrepov za dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.