Uvodna izjava na tiskovni konferenci

Mario Draghi, predsednik ECB,
Vítor Constâncio, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 3. junij 2015

Spoštovane gospe in gospodje, podpredsednik in jaz vas pozdravljava na naši tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB, na kateri je sodeloval tudi podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize ter v skladu s prihodnjo usmeritvijo denarne politike smo sklenili, da pustimo ključne obrestne mere ECB nespremenjene.

Kar zadeva nestandardne ukrepe denarne politike, se program nakupa vrednostnih papirjev uspešno izvaja. Kot smo pojasnili že ob prejšnjih priložnostih, se bodo nakupi v višini 60 milijard EUR na mesec predvidoma izvajali do konca septembra 2016, vsekakor pa tako dolgo, dokler ne presodimo, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo našemu cilju, da v srednjeročnem obdobju dosežemo stopnjo inflacije pod 2%, vendar blizu te meje. Pri presojanju o tem bo Svet ECB sledil sprejeti strategiji denarne politike in se osredotočal predvsem na trende v gibanju inflacije ter pri tem zanemarjal nihanja inflacije v eno ali drugo smer, če bodo ta nihanja ocenjena kot prehodna in brez posledic za srednjeročne obete glede stabilnosti cen.

Naši ukrepi denarne politike so prispevali k temu, da so se finančne razmere na številnih področjih izboljšale, inflacijska pričakovanja okrevajo, kreditni pogoji za podjetja in gospodinjstva pa so postali ugodnejši. Učinki teh ukrepov začenjajo postopno delovati na gospodarstvo in prispevajo k višji gospodarski rasti, zmanjševanju neizkoriščenih zmogljivosti v gospodarstvu ter hitrejši rasti denarja in kreditov. Odločno izvajanje vseh ukrepov denarne politike bo zagotovilo nujno podporo gospodarstvu euroobmočja, na srednji rok privedlo k vzdržnemu zviševanju inflacije na raven blizu 2%, a pod to mejo, ter dodatno učvrstilo trdno sidranje dolgoročnih inflacijskih pričakovanj.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. V prvem četrtletju 2015 se je realni BDP povečal za 0,4% glede na četrto četrtletje 2014, ko je zabeležil 0,3-odstotno rast. Okrevanje je v zadnjih četrtletjih poganjalo predvsem domače povpraševanje, od tega še posebej močno zasebna potrošnja. Po najnovejših anketnih podatkih za obdobje do maja se je trend skromne gospodarske rasti nadaljeval tudi v drugem četrtletju. Za prihodnje obdobje pričakujemo, da se bo gospodarsko okrevanje postopno širilo. Domače povpraševanje bodo predvidoma še naprej podpirali naši ukrepi denarne politike ter njihovi pozitivni učinki na pogoje financiranja, podporo pa zagotavlja tudi napredek, ki je bil dosežen pri javnofinančni konsolidaciji in strukturnih reformah. Poleg tega bo nižja raven cen nafte po pričakovanjih še naprej podpirala realni razpoložljivi dohodek gospodinjstev in dobičkonosnost podjetij ter s tem zasebno potrošnjo in naložbe. Obenem bo izboljševanje cenovne konkurenčnosti predvidoma ugodno vplivalo na povpraševanje po izvozu euroobmočja. Vseeno bosta gospodarsko rast v euroobmočju verjetno še naprej zavirala nujno prilagajanje bilanc v številnih sektorjih ter počasno izvajanje strukturnih reform.

Takšno oceno v splošnem kažejo tudi makroekonomske projekcije za euroobmočje, ki so jih junija 2015 pripravili strokovnjaki Eurosistema. Po teh projekcijah naj bi se letni realni BDP v letu 2015 povečal za 1,5%, v letu 2016 za 1,9%, v letu 2017 pa za 2,0%. V primerjavi z makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov ECB iz marca 2015 so napovedane stopnje rasti v obdobju projekcij ostale praktično nespremenjene.

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, so sicer še vedno na strani nižje rasti, vendar so zaradi sklepov o denarni politiki ter gibanj cen nafte in deviznih tečajev postala bolj uravnotežena.

Inflacija je v začetku leta dosegla dno in se obrnila navzgor. Po Eurostatovi prvi oceni je medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, maja 2015 znašala 0,3%, kar je več kot aprila in januarja, ko je bila na ravni 0,0% oziroma –0,6%. Na podlagi razpoložljivih informacij in sedanjih terminskih cen nafte se pričakuje, da bo inflacija v prihodnjih mesecih ostala nizka in se proti koncu leta zvišala, med drugim tudi zaradi baznih učinkov, povezanih s padcem cen nafte v zadnjih mesecih leta 2014. Še nadalje se bo predvidoma zvišala v letih 2016 in 2017, pri čemer jo bodo spodbujali pričakovano gospodarsko okrevanje, vpliv nižjega tečaja eura ter nekoliko višje cene nafte, ki se na podlagi naftnih terminskih pogodb predpostavljajo za prihodnja leta.

Takšno oceno kažejo tudi junijske makroekonomske projekcije, po katerih bo medletna inflacija, merjena z indeksom HICP, v letu 2015 znašala 0,3%, v letu 2016 naj bi se zvišala na 1,5%, v letu 2017 pa na 1,8%. V primerjavi z marčnimi projekcijami strokovnjakov ECB je bila napoved inflacije za leto 2015 popravljena navzgor, medtem ko je za leti 2016 in 2017 ostala nespremenjena.

Svet ECB bo še naprej natančno spremljal tveganja glede cenovnih gibanj v srednjeročnem obdobju. Pri tem se bo osredotočal zlasti na prenos ukrepov denarne politike kot tudi na geopolitična dogajanja ter gibanja deviznega tečaja in cen energentov. Želeli bi poudariti, da projekcije temeljijo na predpostavki, da se v celoti izvajajo vsi ukrepi, ki smo jih sprejeli na področju denarne politike. Upoštevamo tudi dejstvo, da se stopnja negotovosti v napovedih praviloma povečuje, čim daljše je obdobje projekcij.

V denarni analizi nedavni podatki potrjujejo, da se osnovna rast širokega denarnega agregata (M3) povečuje. Aprila 2015 se je njegova medletna rast tako okrepila na 5,3%, potem ko je marca znašala 4,6%. Medletno rast tega agregata še naprej podpirajo njegove najlikvidnejše komponente, saj je ožji denarni agregat M1 aprila medletno zrasel za 10,5%.

Še naprej se je postopno izboljševala tudi posojilna dinamika. Medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam (prilagojena za prodajo in listinjenje posojil) je aprila znašala –0,1%, potem ko je bila marca na ravni –0,2%, kar pomeni, da je še naprej postopno okrevala z najnižje –3,2-odstotne ravni, zabeležene v februarju 2014. Kljub temu izboljšanju je dinamika posojil nefinančnim družbam še vedno šibka. Glavni vzroki za to ostajajo zamik za poslovnim ciklom, kreditno tveganje, dejavniki na strani ponudbe posojil ter nadaljnja bilančna prilagajanja v finančnem in nefinančnem sektorju. Medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom (prilagojena za prodajo in listinjenje posojil) se je aprila 2015 še dodatno povečala na 1,3%, potem ko je bila marca na ravni 1,1%. Ukrepi denarne politike, ki smo jih uvedli, bodo prispevali k nadaljnjemu zmanjšanju stroškov zadolževanja za podjetja in gospodinjstva ter dodatno spodbudili kreditne tokove povsod v euroobmočju.

Če povzamemo, navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali, ki izhajajo iz denarne analize, potrjuje, da je treba ohranjati sedanjo usmeritev denarne politike in dosledno uresničevati nedavne odločitve Sveta ECB. Odločno izvajanje vseh ukrepov denarne politike bo zagotovilo nujno podporo okrevanju v euroobmočju ter v srednjeročnem obdobju dvignilo stopnjo inflacije proti ravnem pod 2%, a blizu te meje.

Denarna politika je usmerjena v ohranjanje cenovne stabilnosti v srednjeročnem obdobju in s sedanjo spodbujevalno naravnanostjo podpira gospodarsko aktivnost. Vseeno morajo za to, da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, k tem prizadevanjem odločno prispevati tudi politike na drugih področjih. Zaradi še vedno visoke strukturne brezposelnosti in nizke rasti potencialnega proizvoda v euroobmočju bi sedanje ciklično okrevanje morale spodbuditi tudi učinkovite strukturne politike. Predvsem je za povečanje naložb, pospešitev zaposlovanja in dvig produktivnosti treba v več državah pospešiti reforme na trgu proizvodov in trgu dela ter hitreje izboljšati poslovno okolje za podjetja. S hitro in učinkovito izvedbo teh reform v okolju spodbujevalno naravnane denarne politike se ne bo vzdržno zvišala le gospodarska rast, ampak se bodo okrepila tudi pričakovanja, da se bodo trajno zvišali tudi dohodki. To bo spodbudilo gospodinjstva in podjetja, da zdaj povečajo potrošnjo oziroma okrepijo naložbe, kar bo pospešilo sedanje ciklično gospodarsko okrevanje. Kar zadeva javnofinančna gibanja, se v projekcijah pričakuje, da se bo predvsem zaradi cikličnega okrevanja in nizke ravni obrestnih mer stopnja agregatnega javnofinančnega primanjkljaja v euroobmočju postopno znižala z 2,1% v tem letu na 1,5% v letu 2017. Stopnja javnega dolga se bo po projekcijah postopno znižala z 91,5% BDP v letošnjem letu na 88,4% BDP v letu 2017. Javnofinančne politike morajo podpirati gospodarsko okrevanje, vendar morajo hkrati ostati skladne s Paktom za stabilnost in rast. Za zaupanje v naš javnofinančni okvir je nujno, da se pakt izvaja dosledno in v celoti.

Sedaj smo na voljo za vaša vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.