Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po
  • UVODNA IZJAVA

TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 10. september 2020

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB, na kateri je sodeloval tudi izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Najnovejši podatki od zadnje seje o denarni politiki v juliju kažejo na močan odboj gospodarske aktivnosti, kar je večinoma skladno s prejšnjimi pričakovanji, čeprav raven aktivnosti ostaja precej nižja kot pred pandemijo koronavirusa (COVID-19). Medtem ko so predelovalne dejavnosti še naprej beležile izboljšanje, se je zagon v storitvenih dejavnostih v zadnjem času nekoliko upočasnil. Intenzivnost okrevanja je še naprej pod vplivom precejšnje negotovosti, saj okrevanje ostaja zelo odvisno od prihodnjega poteka pandemije in od uspešnosti zajezitvenih politik. Domače povpraševanje v euroobmočju je precej okrevalo z nizkih ravni, čeprav povišana negotovost glede gospodarskih obetov še naprej zavira potrošnjo gospodinjstev in podjetniške investicije. Skupno inflacijo slabijo nizke cene energentov in šibki cenovni pritiski v okolju umirjenega povpraševanja in precejšnjega neizkoriščena potenciala na trgu dela.

V takšnih razmerah je še vedno potrebna precejšnja spodbuda s strani denarne politike, da se podpre gospodarsko okrevanje in zaščiti cenovna stabilnost v srednjeročnem obdobju. Zato smo sklenili, da potrdimo spodbujevalno naravnanost denarne politike.

Ključne obrestne mere ECB bomo ohranili nespremenjene. Pričakujemo, da bodo ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler se inflacijski obeti v obdobju projekcij zanesljivo ne približajo ravni, ki je dovolj blizu 2%, vendar pod to mejo, in se takšno približevanje dosledno ne odraža v gibanju osnovne inflacije.

Nadaljevali bomo nakupe v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) v skupnem obsegu 1.350 milijard EUR. Ti nakupi prispevajo k rahljanju splošne naravnanosti denarne politike in tako pomagajo izravnavati vpliv pandemije na zniževanje inflacije, ki je predvideno v projekcijah. Nakupi se bodo še naprej izvajali fleksibilno v času, po razredih finančnega premoženja in po jurisdikcijah. To nam omogoča, da učinkovito preprečimo tveganja za nemoteno transmisijo denarne politike. Neto nakupe vrednostnih papirjev v okviru programa PEPP bomo izvajali vsaj do konca junija 2021, vsekakor pa tako dolgo, dokler Svet ECB ne oceni, da je kriza zaradi koronavirusa končana. Glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, bomo ponovno investirali vsaj do konca leta 2022. V vsakem primeru se bo postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

Neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev se bodo nadaljevali na mesečni ravni 20 milijard EUR, poleg tega pa se bodo do konca leta nadaljevali tudi nakupi v okviru začasnega svežnja v višini 120 milijard EUR. Še vedno pričakujemo, da se bodo mesečni neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer, končali pa se bodo, tik preden začnemo dvigovati ključne obrestne mere ECB. Še naprej nameravamo v celoti ponovno investirati glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bomo začeli dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Obsežno likvidnost bomo še naprej zagotavljali tudi z operacijami refinanciranja. Zelo veliko sredstev so si nasprotne stranke izposodile zlasti v najnovejši operaciji tretje serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III), kar podpira bančno kreditiranje podjetij in gospodinjstev.

Z ukrepi denarne politike, ki smo jih sprejeli od začetka marca, zagotavljamo ključno podporo, ki je potrebna za okrevanje gospodarstva v euroobmočju in zaščito cenovne stabilnost v srednjeročnem obdobju. Z njimi podpiramo likvidnostne razmere in pogoje financiranja v gospodarstvu, pomagamo ohranjati tok kreditov gospodinjstvom in podjetjem ter prispevamo k vzdrževanju ugodnih pogojev financiranja za vse sektorje in jurisdikcije. Obenem bo Svet ECB v sedanjem okolju povišane negotovosti pazljivo ocenjeval nove informacije, vključno z gibanjem deviznega tečaja, da bi predvidel posledice za inflacijske obete v srednjeročnem obdobju. Svet je še naprej pripravljen, da po potrebi prilagodi vse svoje instrumente, s čimer bo zagotovil, da se bo v skladu z zavezanostjo simetriji inflacija vzdržno gibala v smeri cilja.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. BDP v euroobmočju se je v drugem četrtletju 2020 glede na prejšnje četrtletje zmanjšal za 11,8%. Najnovejši podatki in rezultati anket nakazujejo nadaljnje okrevanje gospodarstva v euroobmočju ter kažejo na močan odboj rasti BDP v tretjem četrtletju. Ob precejšnjem odboju proizvodnje v industrijskem in storitvenem sektorju se kažejo tudi znaki znatnega okrevanja potrošnje. Nedavno se je zagon v storitvenih dejavnostih v primerjavi s predelovalnimi dejavnostmi upočasnil, kar kažejo tudi anketni rezultati za avgust. Dejavnik, ki slabi kratkoročne gospodarske obete, je povečanje stopnje okužb s koronavirusom v poletnih mesecih. Kar zadeva prihodnje obdobje, je nadaljnje vzdržno okrevanje še naprej zelo odvisno od poteka pandemije in od uspešnosti zajezitvenih politik. Negotovost, ki je povezana s potekom pandemije, bo najverjetneje slabila intenzivnost okrevanja na trgu dela ter na področju potrošnje in investicij, vendar naj bi gospodarstvo v euroobmočju spodbujali ugodni pogoji financiranja, ekspanzivno naravnane javnofinančne politike ter krepitev globalne gospodarske aktivnosti in povpraševanja.

Takšno oceno v splošnem kažejo tudi makroekonomske projekcije za euroobmočje, ki so jih septembra 2020 pripravili strokovnjaki ECB. Po projekcijah naj bi medletna realna rast BDP v letu 2020 znašala ‑8,0%, v letu 2021 5,0%, v letu 2022 pa 3,2%. V primerjavi z junijskimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema je bila projekcija realne rasti BDP za leto 2020 popravljena navzgor, za leti 2021 in 2022 pa je ostala približno nespremenjena.

Zaradi izjemno velike negotovosti, ki trenutno spremlja gospodarske obete, projekcije vključujejo dva alternativna scenarija, ki ju bomo po tiskovni konferenci objavili na našem spletnem mestu. Gledano v celoti ostajajo tveganja za gospodarsko rast v euroobmočju usmerjena navzdol. Takšna ocena je predvsem odraz še vedno negotovih gospodarskih in finančnih posledic pandemije.

Po Eurostatovi prvi oceni se je medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, avgusta 2020 znižala na ‑0,2%, potem ko je julija znašala 0,4%. Sodeč po sedanjih in terminskih cenah nafte ter upoštevajoč začasno znižanje davka na dodano vrednost v Nemčiji, bo skupna inflacija v prihodnjih mesecih verjetno ostala negativna, zatem pa naj bi v začetku leta 2021 zopet postala pozitivna. Poleg tega bodo cenovni pritiski v bližnji prihodnosti ostali oslabljeni zaradi šibkega povpraševanja, nižjih plačnih pritiskov in apreciacije tečaja eura, čeprav bodo prisotni določeni navzgor usmerjeni pritiski na cene zaradi omejitev na strani ponudbe. V srednjeročnem obdobju bo okrevanje povpraševanja ob podpori spodbujevalno naravnane denarne in javnofinančne politike ustvarjalo pritiske na rast inflacije. Tržni kazalniki dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj so se vrnili na raven, ki je bila zabeležena pred pandemijo, vendar še naprej ostajajo zelo umirjeni, medtem ko ostajajo anketna merila na nizki ravni.

Takšno oceno v splošnem kažejo makroekonomske projekcije za euroobmočje, ki so jih septembra 2020 pripravili strokovnjaki ECB, po katerih bo medletna inflacija v letu 2020 znašala 0,3%, v letu 2021 1,0%, v letu 2022 pa 1,3%. V primerjavi z junijskimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema ostaja projekcija inflacije za leto 2020 nespremenjena, za leto 2021 je bila popravljena navzgor, za leto 2022 pa je ravno tako nespremenjena. Nespremenjena projekcija inflacije za leto 2022 prikriva popravek inflacije brez hrane in energentov navzgor – kar je deloma odraz pozitivnega vpliva ukrepov denarne in javnofinančne politike – vendar je to večinoma odtehtal popravek gibanja cen energentov.

Kot je pokazala denarna analiza, se je rast širokega denarja (M3) nadaljevala in julija 2020 dosegla 10,2%, potem ko je junija znašala 9,2%. Visoka rast denarja je posledica domačega ustvarjanja kreditov in nadaljnjih nakupov vrednostnih papirjev s strani Eurosistema ter previdnostnega ravnanja akterjev, ki spodbuja povečano zanimanje za likvidnost v nedenarnem sektorju. V takšnem okolju je k rasti širokega denarja še naprej največ prispeval ožji denarni agregat M1, ki zajema najlikvidnejše komponente denarja.

Učinki pandemije koronavirusa na gospodarsko aktivnost so še naprej vplivali tudi na gibanje posojil zasebnemu sektorju. Medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam je po visokem povečanju v prvih mesecih pandemije ostala julija približno nespremenjena in je znašala 7,0%, potem ko je junija dosegla 7,1%. Visoka stopnja rasti posojil podjetjem je še naprej odraz povišanih likvidnostnih potreb podjetij, da financirajo tekoče izdatke in obratni kapital ter da okrepijo likvidnostne blažilnike, čeprav so njihovi prihodki z odbojem gospodarske aktivnosti deloma okrevali. Medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom je julija ravno tako ostala nespremenjena, in sicer na ravni 3,0%, kar je enako kot v mesecih od aprila 2020 dalje. Na rast posojil zasebnemu sektorju še naprej pozitivno vplivajo zgodovinsko nizke bančne obrestne mere za posojila.

Gledano v celoti bodo naši ukrepi skupaj z ukrepi, ki so jih sprejele vlade posameznih držav in evropske institucije, še naprej olajševali dostop do financiranja, med drugim tudi tistim, ki so jih posledice pandemije najbolj prizadele.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju zanesljivo približevala ravni pod 2%, vendar blizu te meje.

Kar zadeva javnofinančne politike, je spričo silovitega krčenja gospodarstva euroobmočja še naprej ključnega pomena, da države izvajajo javnofinančne politike, ki so ambiciozne in medsebojno usklajene. Javnofinančni ukrepi, ki so bili sprejeti v odziv na izredne razmere ob pandemiji, bi morali biti čim bolj ciljno usmerjeni in začasni. Ob tem tri varnostne mreže, ki jih je Evropski svet odobril za delavce, podjetja in države v skupni višini 540 milijard EUR, zagotavljajo pomembno finančno podporo. Svet ECB zelo pozdravlja tudi sveženj »Next Generation EU« v višini 750 milijard EUR, ki lahko precej podpre regije in sektorje, ki jih je pandemija najbolj prizadela, okrepi enotni trg ter omogoči trajno in uspešno okrevanje.

Da bi ta sveženj v celoti dosegel svoj potencial, bo moral biti trdno ukoreninjen v zdravih strukturnih politikah, ki so zasnovane in se izvajajo na nacionalni ravni. Dobro zasnovane strukturne politike bi lahko prispevale k hitrejšemu, močnejšemu in bolj enotnemu okrevanju iz krize, s čimer bi podpirale tudi učinkovitost denarne politike v euroobmočju. Ciljno usmerjene strukturne politike so še posebej pomembne za revitalizacijo našega gospodarstva, zlasti s pospeševanjem naložb na prednostnih področjih, kot sta zelena in digitalna preobrazba.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

KONTAKT

Evropska centralna banka

Generalni direktorat Stiki z javnostjo

Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Kontakti za medije