Uvodna izjava na tiskovni konferenci

Mario Draghi, predsednik ECB,
Vítor Constâncio, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 9. marec 2017

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo sklenili, da pustimo ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Pričakujemo, da bodo te ostale na sedanji ali nižji ravni daljše obdobje in tudi precej dlje, kot bodo trajali naši neto nakupi vrednostnih papirjev. Kar zadeva nestandardne ukrepe denarne politike, potrjujemo, da bomo nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev nadaljevali na sedanji mesečni ravni 80 milijard EUR do konca tega meseca ter da se bodo neto nakupi od aprila 2017 predvidoma nadaljevali na mesečni ravni 60 milijard EUR, in sicer do konca decembra 2017 oziroma po potrebi še dlje, vsekakor pa tako dolgo, dokler Svet ECB ne presodi, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo inflacijskemu cilju. Neto nakupi bodo potekali vzporedno s ponovnim investiranjem glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa.

Z našimi ukrepi denarne politike smo še naprej ohranjali zelo ugodne pogoje financiranja, ki so potrebni za to, da se v srednjeročnem obdobju zagotovi vzdržno približevanje inflacije ravni pod 2%, a blizu te meje. Nadaljnji prenos teh ukrepov na posojilne pogoje za podjetja in gospodinjstva prispeva k ustvarjanju kreditov in podpira okrevanje gospodarstva v euroobmočju, ki postaja vse močnejše. Kazalniki gospodarske klime nakazujejo, da ciklično okrevanje pridobiva zagon. Skupna inflacija se je ponovno zvišala, k čemur je največ prispevala rast cen v skupinah energentov in hrane. Vseeno osnovni inflacijski pritiski ostajajo šibki. Svet ECB se tudi v prihodnje ne bo odzival na tiste spremembe v inflaciji, ki so ocenjene kot začasne in zato ne vplivajo na srednjeročne obete za stabilnost cen.

Da bi se osnovni inflacijski pritiski okrepili in tako spodbudili rast skupne inflacije v srednjeročnem obdobju, je še vedno potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika. Če bodo obeti postali manj ugodni ali če bodo finančne razmere postale neskladne z nadaljnjim napredkom pri vzdržnem približevanju inflacije ciljni ravni, smo pripravljeni povečati velikost ali trajanje programa nakupa vrednostnih papirjev.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. BDP v euroobmočju se je v zadnjem četrtletju 2016 realno povečal za 0,4% glede na tretje četrtletje, ko je bila rast na podobni ravni. Najnovejši podatki, zlasti rezultati anket, utrjujejo naše prepričanje, da se bo sedanja gospodarska rast še naprej krepila in širila. Prenos ukrepov denarne politike spodbuja domače povpraševanje in olajšuje sedanji proces razdolževanja. K okrevanju naložb še naprej prispevajo zelo ugodni pogoji financiranja in izboljševanje dobičkonosnosti podjetij. Poleg tega ima vse višja zaposlenost, na katero ugodno vplivajo tudi pretekle strukturne reforme, pozitiven učinek na realni razpoložljivi dohodek gospodinjstev, kar spodbuja zasebno potrošnjo. Kažejo se tudi znaki nekoliko močnejšega svetovnega gospodarskega okrevanja in povečevanja svetovne trgovinske menjave. Gospodarsko rast v euroobmočju pa bosta verjetno zavirala počasno izvajanje strukturnih reform in preostalo nujno prilagajanje bilanc v številnih sektorjih.

Takšno oceno v splošnem kažejo tudi makroekonomske projekcije za euroobmočje, ki so jih marca 2017 pripravili strokovnjaki ECB. Tako naj bi se letni BDP v letu 2017 realno povečal za 1,8%, v letu 2018 za 1,7%, v letu 2019 pa za 1,6%. V primerjavi z makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema iz decembra 2016 so bile napovedi za realno rast BDP v letih 2017 in 2018 popravljene rahlo navzgor. Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, so postala manj izrazita, vendar ostajajo na strani nižje rasti in so povezana predvsem z globalnimi dejavniki.

Po Eurostatovi prvi oceni se je medletna inflacija, merjena z indeksom HICP, februarja zvišala na 2,0%, potem ko je januarja 2017 znašala 1,8%, decembra 2016 pa 1,1%. Zvišanje je predvsem posledica visoke medletne rasti cen energentov in nepredelane hrane, medtem ko za zdaj ni nobenih prepričljivih znakov o trendu naraščanja osnovne inflacije. Skupna inflacija bo v prihodnjih mesecih najverjetneje ostala na ravni blizu 2%, kar je predvsem odraz gibanja medletne stopnje rasti cen energentov. Vseeno so merila osnovne inflacije še naprej nizka in se bodo v srednjeročnem obdobju ob podpori ukrepov denarne politike, pričakovanem nadaljevanju gospodarskega okrevanja in postopnem zmanjševanju neizkoriščenega gospodarskega potenciala predvidoma zviševala zgolj postopno.

Takšno dinamiko inflacije kažejo tudi letošnje marčne makroekonomske projekcije strokovnjakov ECB, po katerih bo medletna inflacija v letu 2017 znašala 1,7%, v letu 2018 1,6%, v letu 2019 pa 1,7%. V primerjavi z lanskimi decembrskimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema so bili inflacijski obeti za leto 2017 precej popravljeni navzgor, nekoliko tudi za leto 2018, medtem ko so za leto 2019 ostali nespremenjeni. Projekcije temeljijo na predpostavki, da se v celoti izvajajo vsi ukrepi denarne politike.

Kot je pokazala denarna analiza, je široki denarni agregat (M3) še naprej močno rasel, pri čemer je medletna stopnja rasti znašala 5,0% v decembru 2016 in 4,9% v januarju 2017. Podobno kot v prejšnjih mesecih so medletno rast M3 poganjale zlasti najbolj likvidne komponente, saj se je ožji denarni agregat M1 v januarju 2017 na medletni ravni povečal za 8,4% (v decembru 2016 za 8,8%).

V posojilni dinamiki se je nadaljevalo postopno okrevanje, ki ga beležimo že od začetka leta 2014. Medletna rast posojil nefinančnim družbam je januarja 2017 znašala 2,3%, kar je enako kot v predhodnem mesecu. Medletna rast posojil gospodinjstvom se je v januarju 2017 rahlo povečala na 2,2% v primerjavi z 2,0% v decembru 2016. Medtem ko dinamika bančnih kreditov še naprej odraža zamik za poslovnim ciklom, kreditno tveganje ter nadaljnje prilagajanje bilanc v finančnem in nefinančnem sektorju, pa ukrepi denarne politike, ki so v veljavi od junija 2014, precej spodbujajo izboljšanje posojilnih pogojev za podjetja in gospodinjstva ter s tem kreditne tokove povsod v euroobmočju.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je treba ohraniti zelo spodbujevalno naravnano denarno politiko, da bi se inflacija vzdržno in čim prej vrnila na raven pod 2%, a blizu te meje.

Da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, morajo za okrepitev gospodarske rasti precej odločneje prispevati tudi politike na drugih področjih. Za povečevanje odpornosti, zmanjševanje strukturne brezposelnosti ter pospeševanje rasti potencialnega proizvoda je treba bistveno hitreje izvajati strukturne reforme. Ker je bilo leta 2016 izvajanje priporočil posameznim državam na splošno omejeno, so leta 2017 potrebna večja reformna prizadevanja v vseh državah euroobmočja. Kar zadeva javnofinančne politike, morajo vse države okrepiti prizadevanja v smeri takšne sestave javnih financ, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast. Za zagotovitev zaupanja v okvir ekonomskega upravljanja v EU je še naprej nujno, da se Pakt za stabilnost in rast ves čas in v vseh državah izvaja dosledno in v celoti.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.