TISKOVNA KONFERENCA

Mario Draghi, predsednik ECB,
Vítor Constâncio, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 26. oktober 2017

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB, na kateri je sodeloval tudi podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo danes natančno ocenili inflacijske obete, s tem povezana tveganja in naravnanost denarne politike. Svet ECB je nato sprejel naslednje sklepe, namenjene doseganju cilja stabilnosti cen.

Prvič, ključne obrestne mere ECB smo pustili nespremenjene in še naprej pričakujemo, da bodo ostale na sedanji ravni daljše obdobje in tudi precej dlje, kot bodo trajali neto nakupi vrednostnih papirjev.

Drugič, kar zadeva nestandardne ukrepe denarne politike, bomo nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev nadaljevali na sedanji mesečni ravni 60 milijard EUR do konca decembra 2017. Od januarja 2018 se bodo neto nakupi predvidoma nadaljevali na mesečni ravni 30 milijard EUR, potekali pa naj bi do konca septembra 2018 ali po potrebi še dlje, vsekakor pa tako dolgo, dokler Svet ECB ne presodi, da se je gibanje inflacije zanesljivo približalo inflacijskemu cilju. Če bodo obeti postali manj ugodni ali če bodo finančne razmere postale neskladne z nadaljnjim napredkom pri zanesljivem približevanju inflacije ciljni ravni, smo pripravljeni povečati velikost programa ali njegovo trajanje.

Tretjič, Eurosistem bo glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, ponovno investiral daljše obdobje po zaključku neto nakupov vrednostnih papirjev, vsekakor pa tako dolgo, dokler bo potrebno. To bo prispevalo tako k ugodnim likvidnostnim razmeram kot tudi k ustrezni naravnanosti denarne politike.

In četrtič, sklenili smo tudi, da bomo operacije glavnega refinanciranja in 3-mesečne operacije dolgoročnejšega refinanciranja še naprej izvajali v obliki avkcij s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo, in sicer tako dolgo, kot bo potrebno, oziroma vsaj do konca zadnjega obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv v letu 2019.

Današnje sklepe o denarni politiki smo sprejeli zato, da še naprej ohranjamo zelo ugodne pogoje financiranja, ki so še vedno potrebni za to, da se bo inflacija zanesljivo vrnila na raven pod 2%, a blizu te meje. Ponovno umerjanje nakupov vrednostnih papirjev je posledica vse večjega zaupanja v postopno približevanje inflacije našemu inflacijskemu cilju, in sicer zaradi vse močnejše in široko zastavljene gospodarske rasti, zvišanja meril osnovne inflacije in nadaljnjega učinkovitega prenosa ukrepov denarne politike na pogoje financiranja v realnem gospodarstvu. Obenem so domači cenovni pritiski na splošno še vedno umirjeni, gospodarski obeti in gibanje inflacije pa ostajajo pogojeni z nadaljnjo podporo denarne politike. Zato je še vedno potrebna precejšnja stopnja spodbude s strani denarne politike, da bi se osnovni inflacijski pritiski še naprej krepili in spodbujali dinamiko skupne inflacije v srednjeročnem obdobju. Denarna politika zagotavlja nadaljnjo podporo z dodatnimi neto nakupi vrednostnih papirjev, z obsežnim stanjem kupljenih vrednostnih papirjev in s ponovnim investiranjem v prihodnosti, prav tako pa tudi s prihodnjo usmeritvijo denarne politike glede obrestnih mer.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. Gospodarska rast v euroobmočju je še naprej solidna in široko zastavljena. BDP se je v drugem četrtletju 2017 medčetrtletno realno povečal za 0,7%, potem ko je rast v prvem četrtletju znašala 0,6%. Po najnovejših podatkih in rezultatih anket se zagon rasti v drugi polovici letošnjega leta ne bo zmanjšal. Ukrepi denarne politike omogočajo lažje razdolževanje in še naprej spodbujajo domače povpraševanje. Zasebno potrošnjo podpirata višja zaposlenost, ki se med drugim krepi zaradi preteklih reform na trgu dela, ter naraščanje premoženja gospodinjstev. K okrevanju podjetniških naložb še naprej prispevajo zelo ugodni pogoji financiranja in izboljševanje dobičkonosnosti podjetij. Okrepile so se tudi gradbene naložbe. Obenem široko zastavljeno svetovno gospodarsko okrevanje podpira izvoz euroobmočja.

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, so še naprej približno uravnotežena. Po eni strani bi močan cikličen zagon, kot ga kažejo novejša gibanja kazalnikov gospodarske klime, lahko privedel do nadaljnje presenetljivo visoke gospodarske rasti. Po drugi strani pa so navzdol usmerjena tveganja še naprej povezana predvsem s svetovnimi dejavniki in gibanji na deviznih trgih.

Medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, je septembra ostala nespremenjena na ravni 1,5%. V prihodnjem obdobju se bo glede na sedanje terminske cene nafte medletna stopnja skupne inflacije verjetno začasno znižala ob prelomu leta, in sicer predvsem zaradi baznih učinkov pri cenah energentov. Obenem so se merila osnovne inflacije od začetka leta 2017 rahlo zvišala, vendar še ne kažejo prepričljivejšega trenda naraščanja. Rast plač se je nekoliko povečala, vendar ostajajo domači stroškovni pritiski na splošno še naprej umirjeni. Osnovna inflacija v euroobmočju se bo v srednjeročnem obdobju ob podpori ukrepov denarne politike, nadaljnji gospodarski rasti, postopnem zmanjševanju neizkoriščenega gospodarskega potenciala in povečevanju rasti plač predvidoma še naprej postopno zviševala.

Kot je pokazala denarna analiza, široki denarni agregat (M3) še naprej močno raste, saj je njegova medletna stopnja rasti septembra 2017 dosegla 5,1%, potem ko je avgusta znašala 5,0%. Podobno kot v prejšnjih mesecih so medletno rast M3 poganjale zlasti najbolj likvidne komponente, saj se je ožji denarni agregat M1 v septembru 2017 na medletni ravni povečal za 9,7% (v avgustu za 9,5%).

Okrevanje rasti posojil zasebnemu sektorju, ki ga beležimo od začetka leta 2014, se nadaljuje. Medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam se je septembra 2017 povečala na 2,5%, potem ko je avgusta znašala 2,4%, medtem ko je medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom ostala stabilna na ravni 2,7%. Anketa o bančnih posojilih v euroobmočju za tretje četrtletje 2017 kaže, da se je neto povpraševanje po posojilih še naprej povečevalo v vseh kategorijah posojil. Kreditni standardi za posojila gospodinjstvom so se dodatno ublažili, medtem ko so za posojila podjetjem ostali večinoma nespremenjeni. Splošni pogoji bank za nova posojila so pri vseh kategorijah posojil še naprej čedalje blažji.

Prenos ukrepov denarne politike ECB, ki so v veljavi od junija 2014, še naprej močno podpira posojilne pogoje za podjetja in gospodinjstva, dostop do financiranja – zlasti za mala in srednje velika podjetja – ter kreditne tokove v celotnem euroobmočju.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je treba ponovno umeriti ukrepe denarne politike, da bi se zagotovila takšna stopnja spodbujevalno naravnane denarne politike, ki je potrebna, da se bo inflacija zanesljivo vrnila na raven pod 2%, vendar blizu te meje.

Da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, morajo politike na drugih področjih odločilno prispevati h krepitvi sposobnosti za dolgoročnejšo rast in k zmanjševanju ranljivosti. Vse države v euroobmočju morajo za povečanje odpornosti, zmanjšanje strukturne brezposelnosti ter okrepitev produktivnosti in gospodarskega potenciala euroobmočja bistveno hitreje izvajati strukturne reforme. Kar zadeva javnofinančne politike, bi vsem državam koristila okrepitev prizadevanj v smeri takšne sestave javnih financ, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast. Za večjo odpornost gospodarstva euroobmočja je še naprej ključno, da se Pakt za stabilnost in rast ter postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji ves čas in v vseh državah izvajata v celoti, transparentno in dosledno. Krepitev ekonomske in monetarne unije ostaja prednostna naloga. Svet ECB pozdravlja sedanje razprave o nadaljnjem izboljšanju institucionalne arhitekture v ekonomski in monetarni uniji.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.